Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.12.2018
Naslov: Odvetniška družba Grošelj, o.p., d.o.o. - Infra d.o.o.
Številka: 090-253/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom. Organ je zahtevi prosilke delno ugodil in ji omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo, razen v delu v katerem predstavlja izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo poslovne skrivnosti. Organ je v delu, ki se nanaša na del izrecno navedene dokumentacije, zahtevo prosilke zavrnil, saj s to dokumentacijo ne razpolaga. Prosilka se je zoper odločbo organa pritožila v delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ dejansko ne razpolaga s predmetno dokumentacijo, saj razen glavnega gradbenega dnevnika, ki je bil prosilki na razpolago, ni dolžan voditi gradbenih dnevnikov izvajalcev in podizvajalcev, zato teh prosilki ne more dati na vpogled. IP je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-253/2018/4

Datum: 19. 12. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Odvetniške družbe Grošelj, o. p., d. o. o., Trg revolucije 2 c, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 11. 2018, zoper odločbo družbe Infra, d. o. o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju organ), št. 1821086 z dne 6. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožba prosilke z dne 19. 11. 2018 zoper odločbo družbe Infra d. o. o., št. 1821086 z dne 6. 11. 2018, se zavrne.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 24. 9. 2018 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje podatkov in vse dokumentacije v zvezi z izvedbo javnega naročila »Gradnja akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice«, na podlagi katerega je bila sklenjena Pogodba št. 24-ZJN/2014 z družbo RIKO d. o. o. (objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN6614/2015). Prosilka je navedla, da želi zlasti posredovanje vse dokumentacije in korespondence v zvezi s predmetnim javnim naročilom, vključno s pogodbo o izvedbi javnega naročila, morebitnimi aneksi k pogodbi, gradbenimi situacijami, gradbeno knjigo, gradbenimi dnevniki – vse v zvezi z izvedbo predmetnega javnega naročila, vključno z gradbenimi dnevniki, knjigo in situacijami, ki se nanašajo na glavnega izvajalca (RIKO d. o. o.) in podizvajalce (Viadukt d. d.). Prav tako je prosilka prosila za posredovanje dokumentacije in korespondence, ki se nanaša na morebitne cesije, asignacije v zvezi s plačili na projektu (glavni izvajalec in podizvajalci) in tudi dokumentacijo in korespondenco glede vseh nominacij podizvajalcev na projektu. Zaprosila je tudi za razkritje podlag za pridobitev dovoljenja za obratovanje ter za poskusno obratovanje. Podatke in dokumentacijo je prosilka želela prejeti na elektronski naslov, v primeru, da bi bila dokumentacija (pre)obsežna) pa v obliki vpogleda v dokumentacijo pri organu.

 

Organ je v zvezi z zahtevo prosilke dne 6. 11. 2018 izdal odločbo št. 1821086, s katero je zahtevi prosilke delno ugotovil tako, da ji je na svojem sedežu omogočil vpogled v:

  • dokumentacijo in korespondenco v zvezi s predmetnim javnim naročilom, vključno s pogodbo o izvedbi javnega naročila in aneksi k pogodbi,
  • gradbene situacije izdane s strani izvajalca po pogodbi,
  • gradbene knjige (Infra d. o. o. – RIKO d. o. o.),
  • gradbene dnevnika (Infra d o. o. – RIKO d. o. o.),
  • dokumentacijo in korespondenco, ki se nanaša na sklenjene cesije, asignacije v zvezi s plačili na projektu (glavni izvajalec in podizvajalci),
  • dokumentacijo in korespondenco glede vseh nominacij podizvajalcev na projektu,
  • podlage za pridobitev dovoljenja za obratovanje ter za poskusno obratovanje.

Organ je odločil, da se na dokumentih prekritje podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je zavrnil zahtevo prosilke v delu, s katerim zahteva dostop do gradbenih dnevnikov, gradbenih knjig in situacij, ki se nanašajo na izvajalca (RIKO d. o. o.) in podizvajalce (Viadukt d. d.). Organ je v obrazložitvi ugotovil, da se glede na obseg dokumentacije prosilki omogoči vpogled v dokumentacijo, ki ne predstavlja izjeme poslovne skrivnosti in izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je navedel, da ne razpolaga z gradbenimi dnevniki, gradbenimi knjigami in situacijami, ki se nanašajo na razmerja med izvajalcem po pogodbi in podizvajalci, zato prosilki ne more omogočiti dostopa do zahtevanih informacij. Organ kot investitor namreč v skladu z veljavno zakonodajo ni dolžan razpolagati z dokumentacijo podizvajalcev na projektu.

 

Prosilka je zoper odločbo organa dne 19. 11. 2018 vložila pritožbo, in sicer izpodbija 2. točko odločbe, ki se nanaša na dostop do gradbenih dnevnikov, gradbenih knjig in situacij, ki se nanašajo na izvajalca in podizvajalce. Prosilka meni, da je odločitev v nasprotju z ZDIJZ in četrtim odstavkom 25. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3), ki izrecno določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Prosilka meni, da bi moral organ ugoditi zahtevi za dostop do dokumentov iz 2. točke izpodbijane odločbe, saj so ti podatki po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni. Prosilka ne sledi obrazložitvi organa, da ta ne razpolaga z gradbenimi dnevniki, gradbenimi knjigami in situacijami, saj Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ki se je uporabljal v času gradnje akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice in Pravilnik o gradbiščih določata, da je investitor dolžan voditi gradbeni dnevnik in drugo dokumentacijo. Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, se mora poleg gradbenega dnevnika voditi še knjiga obračunskih izmer. Prav tako Pravilnik o gradbiščih v prvem odstavku 10. člena določa, da je gradbeni dnevnik treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnjah v lastni režiji in pri gradnjah nezahtevnih objektov. Glede na navedeno organ z gradbenimi dnevniki, gradbenimi knjigami in situacijami, ki se nanašajo na glavnega izvajalca in podizvajalce, gotovo razpolaga, saj mu vodenje tovrstne dokumentacije narekuje gradbena zakonodaja. Prosilka vztraja, da gre pri zahtevanih dokumentih za dokumente o porabi javnih sredstev ter da morajo biti zahtevani dokumenti javni tudi glede na dosedanjo prakso IP in Upravnega sodišča.

 

Organ je po prejemu pritožbe slednjo poslal v reševanje IP, z dopisom št. 1821158 z dne 21. 11. 2018.

 

Po prejemu pritožbe je IP dne 11. 12. 2018 organu poslal poziv št. 090-253/2018/2, in sicer je organ pozval, da posreduje dodatna pojasnila glede zahtevane informacije, in sicer da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilke, predvsem v delu, v katerem prosilka navaja, da je bil organ, upoštevaje v pritožbi navedeno zakonsko in podzakonsko podlago, dolžan voditi gradbene dnevnike, gradbene knjige in situacije, ki se nanašajo na glavnega izvajalca in podizvajalce.

 

Organ je v dopisu št. 1821254 z dne 17. 12. 2018 pojasnil, da z gradbenimi dnevniki, gradbenimi knjigami in situacijami, ki se nanašajo na razmerja med izvajalcem in podizvajalci, ne razpolaga, zato prosilki ne more zagotoviti dostopa do zahtevanih dokumentov. Organ kot investitor namreč v skladu z veljavno zakonodajo ni dolžan razpolagati z dokumentacijo podizvajalcev na projektu. Organ je pojasnil, da se je v zvezi s pogodbo uporabljal takrat veljavni ZGO-1 in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o gradbiščih, ki podrobneje ureja vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del. Pravilnik ne pozna več vrst dnevnikov o izvajanju del v odnosu investitor – izvajalec del. Skladno s tretjim odstavkom 10. člena Pravilnika mora gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, na gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec. Skladno z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika hrani originalni izvod gradbenega dnevnika investitor. Tako je zapisano tudi v sami pogodbi »Gradnja akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice«. Izvajalec se zavezuje, da vodi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer ter drugo gradbiščno dokumentacijo ažurno ves čas gradnje. V gradbene dnevnike ter knjige obračunskih izmer (gradbene knjige), ki so bili sestavljeni v okviru predmetne pogodbe v odnosu organ in izvajalec, je prosilka imela možnost vpogledati na vpogledu dne 20. 11. 2018, vendar tega ni storila, temveč je zgolj fotografirala mape, v katerih so bile shranjene gradbene knjige in knjige obračunskih izmer pri investitorju. Če so se vodili dnevniki o izvajanju del med izvajalcem in podizvajalcem, organ z njimi ne razpolaga, saj za to tudi ne obstaja pravna podlaga. Organ še pojasnjuje, da kar se tiče gradbenih situacij, izdanih na podlagi pogodbe s strani izvajalca, so bile te dostopne prosilki na vpogledu in je nekatere celo fotografirala, kar je razvidno iz zapisnika o vpogledu. V skladu z 10. členom Pogodbe, so bile del teh situacij izdanih s strani izvajalca, tudi s strani glavnega izvajalca potrjene situacije podizvajalcev ter razdelilnik plačil posameznim podizvajalcem ter glavnemu izvajalcu. S kakršnokoli drugo dokumentacijo v zvezi s situacijami, organ ne razpolaga. Organ pojasnjuje, da je prosilki omogočil vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila zahtevana, razen v tisto, s katero dejansko ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka je odločbo izpodbijala izključno v 2. točki (tj. zavrnilnem delu, ki se nanaša na dostop do gradbenih dnevnikov, gradbenih knjig in situacij, ki se nanašajo na izvajalca in podizvajalce), zato IP ni presojal dostopa do preostale dokumentacije in ta tudi ni bila predmet tega pritožbenega postopka.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Organ je pritožbeni zadevi namreč podal dodatna pojasnila, s katero dokumentacijo razpolaga in katera dokumentacija je bila prosilki na razpolago na vpogledu, pojasnil pa je tudi, da razen glavnega dnevnika, ki je bil prosilki na razpolago na vpogledu, ne razpolaga z gradbenimi dnevniki izvajalcev in podizvajalcev, saj jih po področni zakonodaji tudi ni dolžan voditi, zato prosilki teh dokumentov ne more dati na vpogled. Iz same pritožbene zadeve izhaja, da je organ prosilki omogočil dostop do številnih dokumentov (tudi do gradbene knjige in gradbenih dnevnikov v odnosu investitor-izvajalec), iz česar izhaja pripravljenost organa, da prosilki omogoči dostop do zahtevanih dokumentov, kolikor z njimi dejansko razpolaga. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka, dejansko ne razpolaga.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati oz. dati na vpogled.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka