Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.03.2016
Naslov: Odvetniška družba Đuragić,Sotlar o.p., d.n.o. - Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o.
Številka: 090-314/2015
Kategorija: Kršitev postopka, Kršitev materialnega prava, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ, za katerega IP pojasnjuje tudi njegov javnopravni status, je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje informacij o tem, koliko je organ plačal dvema točno določenima odvetnikoma v zadnjih desetih letih (koliko je znašal pavšal (s specifikacijo) in pogodbe o tem ter račune za storitve, ki v pavšal niso zajete), saj z delom dokumentacije (pogodbe o pavšalu in računi za enega odvetnika) ne razpolaga, za obstoječe račune drugega odvetnika pa uveljavlja izjemo varovanih osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), hkrati pa ugotavlja, da ima zahteva naravo šikanoznega ravnanja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ). IP je pritožbi ugodil in ugotovil, da ne gre za zahtevo šikanoznega značaja, da je organ razloge za zavrnitev (neobstoj dokumentov) pojasnil šele v spremnem dopisu IP ob odstopu pritožbe, da izjemo varovanih osebnih podatkov navaja le na splošno (ne da bi posamično presojal vsak posamezen račun) in da poleg tega tudi ni preverjal, ali je za obstoječe račune možen delni dostop (oziroma ali gre (vsaj delno) za absolutno javne podatke po prvem odstavku 6.a člena v zvezi s 4.a členom ZDIJZ) oziroma ali bi se lahko računi razkrili na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpodbijana odločba je tako pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih (prvi odstavek 214. člena ZUP), zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP), prav tako pa ni razvidno, ali je organ upošteval 44. člen ZUP (v povezavi z bistveno kršitvijo postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) glede stranske udeležbe, nejasne pa so tudi navedbe glede same osebe prosilca. Zato je IP na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-314/2015/2

Datum:   14. 3. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne         11. 12. 2015, zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., Dunajska 160, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 25. 11. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožbi prosilca z dne 11. 12. 2015 se ugodi. Odločba D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., z dne 25. 11. 2015, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 20. 10. 2015, s katero je zaprosil za posredovanje naslednjih dokumentov in informacij:

–    koliko je organ plačal odvetniku X za njegovo delo za organ, in sicer za vse njegovo delo v zadnjih desetih letih; koliko je znašal njegov pavšal s specifikacijo oziroma pogodbo, iz katere je razvidno, katere storitve so zajete v dogovorjeno pavšalno plačilo ter vse račune, ki jih je v zadnjih desetih letih imenovani odvetnik izdal za storitve, ki v pavšal niso zajete;

–    koliko je organ plačal odvetniku Y za njegovo delo za organ, in sicer za vse njegovo delo v zadnjih desetih letih; koliko je znašal njegov pavšal s specifikacijo oziroma pogodbo, iz katere je razvidno, katere storitve so zajete v dogovorjeno pavšalno plačilo, ter vse račune, ki jih je v zadnjih desetih letih izdal imenovani odvetnik za storitve, ki v pavšal niso zajete.

 

Za navedene informacije je prosilec zahteval kopije vseh zahtevanih računov in pogodb, ki naj mu jih organ posreduje v zakonskem roku, v pisni obliki po pošti ali elektronski pošti na naslov, naveden v glavi njegovega dopisa oziroma zahteve.

 

Z izpodbijano odločbo z dne 25. 11. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je organ odločil, da se zahteva prosilca zavrne (1. točka izreka) in da stroški postopka niso zaznamovani (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da z večino zahtevanih informacij ne razpolaga, saj organ niti z odvetnikom X niti z odvetnikom Y nikoli ni sklepal pogodbe o pavšalu, prav tako pa ne razpolaga z računi, ki bi jih izdal odvetnik Y, zato prosilčevi zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi. Organ ugotavlja, da je prosilec pooblaščenec nasprotnih strank v sodnih postopkih, na katere se tudi nanašajo zahtevani računi, in navaja, da je zoper prosilca, v povezavi s prej navedenimi postopki, vložil tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve določenega kaznivega dejanja, kar kaže na dejstvo, da ima zahteva prosilca naravo šikanoznega ravnanja, kot to opredeljuje peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Pojasnjuje, da računi odvetnika vsebujejo specifikacijo posamezne zadeve, vrednost predmeta in opravljeno storitev, zato bi se prosilec z vpogledom v izdane račune seznanil z vsemi storitvami, ki jih je odvetniška družba opravila za organ. Navaja, da je več kot očitno, da prosilec zahteva izročitev dokumentacije zgolj iz osebnih razlogov oziroma za opravljanje svoje dejavnosti in nikakor ne zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja in poslovanja zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja; takšna zahteva pa je v neposrednem nasprotju s temeljnimi načeli in nameni ZDIJZ, ki je v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju gospodarskih družb v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije. Navaja še, da organ zavrača dostop do informacij javnega značaja tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj računi vsebujejo zelo občutljive podatke, ki skladno z veljavno zakonodajo o varovanju osebnih podatkov in davčnimi predpisi ne morejo biti na voljo vsakomur (imena strank, osebni podatki, kot npr. vrednosti sporov, ki implicirajo dolgove, potencialne obveznosti ipd.), predvsem pa ne odvetniku, ki zastopa stranke v številnih sodnih in ostalih pravnih postopkih zoper organ.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločitev organa napačna v celoti, saj je zavrnil njegovo zahtevo iz neutemeljenih razlogov oziroma razlogov, ki ne morejo zdržati resne pravne presoje in ne sledijo namenu ZDIJZ. Navaja, da je IP med enim izmed svojih pregledov pri organu že ugotovil, da organ z odvetniki sklepa pavšalne pogodbe in da je splošno znano dejstvo, da je odvetnik Y organ zastopal v mnogih sodnih postopkih in ga še zastopa, zato je po njegovem mnenju skrb vzbujajoča trditev organa, da ne razpolaga z računi, ki jih je za svoje delo za organ izdal omenjeni odvetnik, oziroma je vprašljivo, zakaj organ delo omenjenega odvetnika zanj v izpodbijani odločbi zanika. Meni, da dejstvi, da je prosilec pooblaščenec nasprotnih strank v nekaterih sodnih postopkih, na katere se tudi nanašajo zahtevani računi, in da je iz računov razvidna podrobnejša specifikacija oziroma vse storitve, ki jih je posamezni odvetnik opravil za organ, nikakor ne moreta biti razlog za zavrnitev zahteve, niti navedeno ne kaže na kakršen koli šikanozni namen prosilca in to ne more biti niti poseg v osebne podatke, saj je odvetniška tarifa zakonsko predpisana, sodne obravnave pa so, razen v redkih izjemah, javne. Razlog, da prosilec zahteva informacije zaradi opravljanja svoje dejavnosti, označuje za nerazumen, saj ne ve, kako bi si s temi podatki kakor koli pomagal pri opravljanju svoje dejavnosti; da sam opravlja poklic odvetnika, pa ne more biti razlog za zavrnitev, saj bi to pomenilo neupravičeno diskriminacijo. Po njegovem mnenju je irelevantno tudi dejstvo, da je organ zoper prosilca podal neutemeljeno kazensko ovadbo; četudi pa bi bila ovadba utemeljena, to za zahtevane informacije ne bi imelo nobenega pomena, saj bi se v nasprotnem primeru vsi zavezanci lahko večini zahtev za posredovanje »neprijetnih« informacij izognili z vlaganjem kazenskih ovadb zoper prosilce. V zvezi z očitkom zlorabe pravice navaja, da gre za to izključno takrat, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem posega v pravico drugega ali pa jo ogroža, pri čemer je treba te kriterije razlagati ozko in za vsak posamezni primer posebej, po stališčih IP v odločbah pa se lahko uporabi le, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ. Zato meni, da v nobenem pogledu njegova zahteva ne ustreza tem kriterijem. Glede izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa navaja, da sta izdajatelj računa in njegov plačnik jasna, navedba odvetniške storitve in vrednost spora oziroma storitve pa nikakor ne more biti takšen podatek; če je pa iz računa razvidna tudi nasprotna stranka, tako da bi bila na podlagi tega možna njena individualna identifikacija, pa jo organ lahko prekrije. Po njegovem mnenju je informacija, koliko določen odvetnik zaračuna za določeno storitev (poravnava, izvršba, vložitev tožbe, svetovanje …), informacija javnega značaja in mora biti in ostati dostopna vsakomur, ki jo zahteva, zlasti ker je odvetniška tarifa določena z zakonom.

 

Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena in pravočasna ter vložena po upravičeni osebi, ter jo skupaj z zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo, odstopil IP. V tem spremnem dopisu o odstopu pritožbe (z dne 28. 12. 2015) se je organ opredelil tudi do pritožbenih navedb in dodatno pojasnil še nekatere okoliščine primera. Tako navaja, da so pritožbene navedbe prosilca v nasprotju z resničnim dejanskim stanjem in poudarja, da ne razpolaga z računi odvetnika Y, ker je ta storitve opravljal izključno in samo na podlagi substitucijskega pooblastila odvetnika X, ki ga je organ pooblastil za zastopanje, kar pa je povsem običajno v primeru nujne zadržanosti pooblaščenega odvetnika. Ponovno tudi utemeljuje šikanozni značaj zahteve, saj da ne gre za običajno zahtevo, oziroma da prosilec zahteva podatke iz razlogov njihove uporabe proti organu ter z namenom oteževanja njegovega poslovanja na trgu. Navaja še, da zahteva prosilca v ničemer ne prispeva k zagotavljanju transparentnosti, ki je osnovni in temeljni namen ZDIJZ, saj so vsi zneski računov, ki jih organ za opravljene storitve plačuje odvetniku X, javno objavljeni na spletni strani organa in je tako javnost in transparentnost zagotovljena na zakonsko določen način. Predlaga, da IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

 

Pritožbi je bilo treba ugoditi iz naslednjih razlogov:

 

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Med strankama ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem IP ugotavlja, da je organ zavezanec po ZDIJZ kot javnopravni subjekt oziroma kot izvajalec javnega pooblastila (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (prva alineja drugega odstavka 1.a člen ZDIJZ) ter da je po obeh pravnih temeljih tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, objavljen na spletni strani AJPES-a.

 

V obravnavani zadevi pa je sporno to, ali gre pri prosilčevi zahtevi za zahtevo šikanoznega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ in ali z vsemi zahtevanimi informacijami organ sploh razpolaga, oziroma ali glede računov odvetnika X obstaja izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede šikanoznega značaja zahteve

 

Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico do dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

IP ocenjuje, da organu s pavšalnim navajanjem, da je prosilec pooblaščenec nasprotnih strank v sodnih postopkih, na katere se nanašajo zahtevani računi, in da je zoper njega organ podal kazensko ovadbo, ni uspelo izkazati šikanoznega značaja prosilčeve zahteve. Zgolj navedeni okoliščini, sami po sebi, namreč še ne dokazujeta, da želi prosilec s predmetno zahtevo organu namerno povzročati nevšečnosti oziroma onemogočati normalno delovanje organa ter zlonamerno uveljavljati pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa tudi ni z ničemer konkretno izkazal, da bi bilo zaradi obravnave zahteve njegovo poslovanje bistveno oteženo, čeprav se zahtevani dokumenti res nanašajo na daljše časovno obdobje (zadnjih 10 let). Po vsebini gre namreč za povsem običajno in pogosto zahtevo za posredovanje dokumentov (pogodbe, računi), ki je po obsegu (za dva odvetnika) in v določeni meri tudi časovno omejena ter osredotočena le na pogodbe oziroma račune, torej zlasti na računovodsko dokumentacijo, ki zato običajno ne zahteva kompleksnejšega pregleda konkretnih posameznih sodnih idr. spisov in zadev. Organ tako ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da je prosilčeva zahteva šikanoznega značaja in da je ta šikanozni značaj zahteve »očiten«, kot to zahteva predmetna določba ZDIJZ. Pri predmetni zahtevi oziroma zahtevani dokumentaciji ne gre za prekoračitev varovanega pravnega položaja prosilca v okviru pravice do dostopa do informacij javnega značaja in tudi ne za zlorabo te pravice.

 

Zato je zavrnitev prosilčeve zahteve iz razloga oziroma na podlagi omenjene določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ neutemeljena.

 

Glede obstoja vseh zahtevanih informacij

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pa je uzakonjena zožena definicija informacije javnega značaja, ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z delovnim področjem oziroma njihovim poslovanjem, ampak le v omejenem obsegu, kot ga določa 4.a člen ZDIJZ, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da od zahtevane dokumentacije organ ne razpolaga s pogodbami o pavšalnem plačilu za nobenega od imenovanih odvetnikov, niti z računi odvetnika Y, razpolaga pa z računi odvetnika X.

 

Prosilec se v zvezi s spornimi pogodbami sklicuje, da je IP pri enem pregledu (v drugi zadevi, odločba IP, št. 090-11/2015 z dne 26. 3. 2015, objavljena na spletni strani IP) ugotovil, da organ z odvetniki sklepa takšne pavšalne pogodbe, vendar to v ničemer ne dokazuje, da je bila tovrstna pogodba sklenjena tudi prav z enim ali/in drugim navedenim odvetnikom. Kljub temu pa IP pripominja, da je bilo v okviru omenjenega pregleda IP ugotovljeno, da od treh za zadevo upoštevnih odvetnikov le eden opravlja storitve na podlagi pogodbe, na podlagi katere organu izstavi račun v pavšalnem znesku za vse storitve, ki jih opravi za organ v zadevnem mesecu, torej organ v tistem primeru ni imel sklenjene pogodbe o pavšalnem plačilu z vsakim od teh odvetnikov.

 

Vendar pa organ šele v spremnem dopisu o odstopu pritožbe pojasnjuje, da je plačevanje odvetniških stroškov javno razvidno in pri tem napotuje na svojo spletno stran[1]. Na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ sicer lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Takšno napotilo pa mora biti podano prosilcu pred zavrnitvijo zahteve oziroma izdajo zavrnilne odločbe in tudi dovolj določno in natančno, da prosilec brez težav pride do zahtevane informacije (npr. v primeru spletne strani postopoma opisana pot do zahtevane informacije ali podana neposredna povezava do nje).

 

Prav tako organ v istem spremnem dopisu pojasnjuje, da odvetnik Y opravlja storitve za organ izključno in samo na podlagi substitucijskega pooblastila odvetnika X.

 

IP v zvezi s temi dodatnimi pojasnili organa (tako glede javne objave podatkov o pogodbah oziroma odvetniških stroških na njegovi spletni strani kot tudi zlasti substitucijskega pooblastila), ki so bila podana šele v spremnem dopisu IP ob odstopu pritožbe, opozarja, da so organi dolžni spoštovati in pravilno uporabljati zakone in druge predpise ter upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločbo, še pred izdajo odločbe, saj ne morejo izdajati nepravilnih, nepopolnih ali nezakonitih odločb in po izdaji odločbe popravljati svojih napak oziroma pomanjkljivosti glede postopka in obrazložitve odločbe ter dodatno argumentirati svoje odločitve. Organ mora pravilno postopati že do izdaje odločbe in v obrazložitev odločbe, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, vključiti zlasti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto (2. točka), kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka), in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (6. točka), tako da je sploh možna presoja o pravilnem in popolnem ugotovljenem dejanskem stanju ter o pravilni uporabi materialnega prava in stranki omogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. IP poudarja, da morajo biti zlasti razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost. Obrazložitev izpodbijane odločbe tem pravilom ne zadostuje, oziroma je tako pomanjkljivo obrazložena, tega pa na zakonit način ni mogoče popraviti s spremnim dopisom prvostopnega organa ob odstopu pritožbe drugostopnemu organu.

 

 

 

Glede zavrnitve dostopa do računov

 

Iz 1. člena ZDIJZ izhaja, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem oziroma vsakemu, ki jo zahteva, torej ne le prosilcu. Prosilcu tudi ni treba pravno utemeljiti zahteve (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ), prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, oziroma njegov osebni interes in pravne koristi pa za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantne oziroma sta nasploh položaj in identiteta prosilca za dostop do informacij javnega značaja irelevantna (kot to upravičeno opozarja tudi prosilec) in na rešitev njegove zahteve v postopku po ZDIJZ ne vplivata. Tako so utemeljene pritožbene navedbe, da razlog za zavrnitev zahteve ne more biti dejstvo, da prosilec tudi sam opravlja poklic odvetnika oziroma da je pooblaščenec nasprotnih strank v nekaterih sodnih postopkih, na katere se tudi nanašajo zahtevani računi.

 

Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena tega zakona, je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Namen ZDIJZ je tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (šesti odstavek 1.a člena ZDIJZ). Pri tem ne gre pozabiti, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacije javnega značaja (drugi odstavek 39. člen Ustave Republike Slovenije). Zahteva za posredovanje pogodb oziroma računov, ki jih je plačal organ (iz javnih sredstev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju), zato ni v nasprotju s temeljnimi načeli in nameni ZDIJZ, kot to zmotno navaja organ.

 

V zvezi z obstojem izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ pa IP navaja, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe le pavšalno sklicuje na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (t. i. varovani osebni podatki). Organ to izjemo navaja le na splošno, pri čemer ni razvidno, da bi  posamično presojal vsak posamezen račun in njegovo vsebino, oziroma ni razvidno, za koliko oziroma katere račune sploh gre. Prav tako organ le primeroma navaja, za katere varovane osebne podatke naj bi šlo, ne da bi jih določno in natančno pojasnil ter obrazložil. Za utemeljitev odločitve organa pa ne zadostuje samo pavšalna navedba oziroma sklic na tisto točko izjeme, ki jo zatrjuje organ, ampak mora biti obrazložitev izčrpna in popolna oziroma mora vsebovati vse predpisane sestavine iz prvega odstavka 214. člena ZUP.

 

Organ v okviru te izjeme nedoločno omenja tudi, da naj bi računi vsebovali občutljive podatke, ki tudi v skladu z davčnimi predpisi ne morejo biti na voljo vsakomur. Navedeno bi po vsebini pomenilo, da gre za izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa jo organ z ničemer ni obrazložil. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za katere davčne podatke naj bi šlo oziroma, po kateri določbi zakona, organ ni konkretiziral, omemba le potencialnih obveznosti ipd. pa ne zadostuje, tako da obstoja te izjeme organ ni izkazal.

 

Prav tako organ tudi ni ugotavljal, ali je prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij, tako da se npr. prekrijejo varovani osebni podatki. Tudi prosilec v pritožbi navaja, da sta izdajatelj računa in njegov plačnik jasna, nasprotno stranko pa lahko organ prekrije.

 

V skladu s 7. členom ZDIJZ pooblaščena oseba organa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino (oziroma mu omogoči ponovno uporabo) preostalega dokumenta. Na podlagi prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) se šteje, da je te informacije mogoče tako izločiti iz dokumenta, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki, oziroma v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

 

Čeprav ni razvidno, da bi prosilec uveljavljal kakšen javni interes za razkritje oziroma, da bi ta bil podan (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), pa organ v postopku na prvi stopnji tudi ni ugotavljal, ali morebiti obstaja izjema od zatrjevane izjeme iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po slednji se, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. ne glede na obstoj izjeme), lahko dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v točno določenih primerih, ki pa niso relevantni za obravnavano zadevo).

 

Iz javnopravne narave in predvsem javnopravnih nalog in ciljev, za izpolnjevanje katerih je organ ustanovljen, in zaradi izvora oziroma svojstva njegovega premoženja, nesporno in jasno izhaja, da organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma da pri svojem delovanju porablja javna sredstva.

 

Organ je bil ustanovljen v okviru postopkov preoblikovanja in prenehanja Slovenske razvojne družbe, d. d. [2]. Na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 50/04) je organ prevzel pooblastila in pravice Slovenske razvojne družbe, d. d. – v likvidaciji, s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezanega premoženja, kot tudi vse obveznosti Slovenske razvojne družbe, d. d. – v likvidaciji. Prav tako so bile po omenjenem zakonu na organ prenesene tudi določene pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je takrat prenehala delovati. Pristojnosti, pravice in obveznosti organa sicer urejajo še drugi zakoni[3]. Organ tako izvaja določene pomembne naloge in pooblastila v javnem interesu (zaključki postopkov lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije idr.); njegove pristojnosti so določene z javnopravnimi akti, vsake tri mesece je dolžan poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o izvajanju nalog po ZZLPPO (62. člen); premoženje po navedenih in drugih predpisih je izvorno pridobil v procesu tranzicije družbenega sistema in lastninjenja družbene lastnine oziroma gre za državno premoženje; sredstva oziroma prihodki v zvezi z navedenimi javnimi pooblastili so sestavni del prihodkov državnega proračuna oziroma se del nakaže Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., in Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., ki sta oba prav tako javnopravna subjekta v 100 % državni lasti (enako organ, kot je pojasnjeno v naslednjem odstavku); ustanoviteljica organa je Republika Slovenija, upravljavska upravičenja pa izvaja Slovenski državni holding, d. d.[4], itd. Vse to izkazuje, da pri organu ne more iti in ne gre za uresničevanje zasebnih interesov družbe oziroma družbenikov in za prostovoljno povezovanje (družbenikov) v neko statusno obliko, ampak da ima organ status javnopravnega subjekta, kljub njegovi organiziranosti v obliki gospodarske družbe[5].

 

Po podatkih poslovnega registra s spletne strani AJPES je edini družbenik organa (100 %) Republika Slovenija (in tako organ torej tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in zato so na njegovi spletni strani tudi javno objavljeni podatki o sklenjenih (odvetniških) pogodbah[6], kot navaja organ sam v že omenjenem spremnem dopisu o odstopu pritožbe IP) oziroma je v državni lasti že od ustanovitve leta 2001, torej tudi v obdobju zadnjih desetih let, ko so nastale zahtevane informacije. V skladu s petim odstavkom 1.a člena ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (torej ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo teh zakonskih določb, predpisanih z novelo ZDIJZ-C  – odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. II U 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015).

 

Iz navedenega izhaja, da bi se dostop do teh zahtevanih informacij torej dovolil že na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev. Poleg tega pa IP še navaja, da gre pri odvetniških storitvah oziroma pravnem svetovanju tudi za pravne posle iz 4.a člena ZDIJZ, iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi organ ugotavljal, ali oziroma v kakšnem obsegu bi morali biti (vsaj) zahtevani računi razkriti vsaj v obsegu iz 6.a člena ZDIJZ. Po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Pri tem 6.a člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (ki taksativno našteva izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja), dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer za podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla ter enake podatke iz aneksa k pogodbam. Slednji podatki so torej praviloma absolutno javni (razen v primeru točno določenih izjem po 6.a členu ZDIJZ, za kar pa ne gre v obravnavani zadevi). Zakon pri tem izjem tako ne dopušča oziroma za te, sicer ozko opredeljene podatke, po določbah ZDIJZ ni mogoče ugotoviti obstoja nobene izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh podatkov.

 

Glede na vse to, upoštevajoč torej zlasti porabo javnih sredstev oziroma absolutno javnost določenih podatkov, bi moral organ ugotavljati, ali oziroma v katerem delu lahko (vsaj) zahtevane račune delno, z upoštevanjem instituta delnega dostopa, posreduje prosilcu in v tem primeru v izreku tudi natančno opredeliti, v katerih delih se pri posameznem oziroma vseh računih prekrijejo katere informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij, ter v obrazložitvi odločbe pojasniti to odločitev.

 

Organ tudi morebitnih interesov drugih oseb (npr. imenovanega odvetnika) za omejitev dostopa do zahtevanih informacij v izpodbijani odločbi niti ne omenja oziroma ni razvidno, ali je bila spoštovana določba 44. člena ZUP, po kateri mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vprašljivo torej je, ali ne bi bilo treba v postopek pritegniti strank z interesom ter tudi njim dati možnost, da v postopku zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

 

Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede izjeme varovanih osebnih podatkov, saj se je le na splošno skliceval na to izjemo za vse račune (tj. odvetnika X), ne da bi tudi konkretno pojasnil in utemeljil zavrnitvene razloge oziroma obrazložil, točno za katere osebne podatke katerih fizičnih oseb in pri katerih računih gre. Prav tako pa organ v postopku na prvi stopnji tudi ni ugotavljal, ali je prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij, in ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje teh dokumentov na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali gre za absolutno javne podatke po prvem odstavku 6.a člena v zvezi s 4.a členom ZDIJZ. Izpodbijana odločba je glede zatrjevanega neobstoja dokumentov (pogodb o pavšalu in računov odvetnika Y), ki je pojasnjeno šele v spremnem dopisu organa ob odstopu pritožbe, pomanjkljivo obrazložena oziroma sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih (prvi odstavek 214. člena ZUP), zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP). Ni pa tudi razvidno, ali je organ upošteval 44. člen ZUP (v povezavi z bistveno kršitvijo postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP) glede stranske udeležbe.

 

Zaradi v tej odločbi navedenih pomanjkljivosti, ki jih bo zaradi pregleda nad dokumentacijo[7] ter dejstva, da je organ tisti, ki lahko opiše ter ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, hitreje in bolj ekonomično odpravil organ sam, je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Organ je dolžan pri ponovnem odločanju, če v zadevi ne bo odločil drugače oziroma ugotovil obstoja morebitnih drugih izjem (vsako izjemo je treba obravnavati restriktivno ter za vsak posamičen dokument), upoštevati stališča in napotke iz te odločbe oziroma ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, odločiti o zahtevi oziroma izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.

 

Glede na to, da je v zahtevi prosilec izrecno navedel, da jo vlaga v svojem imenu in da je pri tem naveden odvetnik …, in da je prosilec tudi v pritožbi izpostavil, da je sam in v svojem imenu zahteval posredovanje zahtevanih informacij ter pritožbo podpisal kot …, IP še pripominja, da iz izpodbijane odločbe, ni razvidno, na podlagi katerih ugotovitev je organ za prosilca štel Odvetniško družbo …, kot je to navedeno v uvodu izpodbijane odločbe, in ki ji je bila izpodbijana odločba tudi vročena. Tako ni nedvomno pojasnjeno, niti na podlagi preverjanja procesnih predpostavk pritožbe po organu prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 240. člena ZUP, kdo sploh je prosilec v konkretni zadevi, tj. ali omenjena odvetniška družba kot pravna oseba, ki jo zastopa imenovani odvetnik, ali pa imenovani kot fizična oseba (v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ je prosilec ali pravna ali fizična oseba). Glede na to, naj organ v ponovljenem postopku nesporno ugotovi tudi dejstva glede same osebe prosilca – stranke postopka ter po potrebi dopolni postopek tudi v tej smeri.

 

Ker je IP odpravil izpodbijano odločbo že na podlagi navedenih kršitev in zadevo vrnil organu v ponoven postopek, se ne opredeljuje do ostalih pritožbenih ugovorov.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZeIP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] V obravnavani zadevi je sicer treba upoštevati, da se zahteva nanaša na določene pogodbe in račune.

[2] Slovenska razvojna družba, d. d., pa je bila pravni naslednik Sklada Republike Slovenije za razvoj, d. d. (Zakon o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij (Uradni list RS, št. 33/97, 68/97 in 50/04 – ZPPSRD).

[3]Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 72/98 – odl. US, 12/99, 50/99 – ZPSPID, 79/01 in 80/04 – ZUARLPP; v nadaljevanju ZZLPPO), Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94, 57/95 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/94 – odl. US, 29/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US) itd.; Vlada Republike Slovenije je leta 2007 sprejela sklep o razširitvi dejavnosti organa na področje upravljanja s stvarnim (nepremičnim) premoženjem.        

[4] Slovenski državni holding, d. d., je tudi ustanovljen z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje; zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in upravlja državne kapitalske naložbe; njegov edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija; naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je status javnopravnega subjekta ugotovilo tudi npr. za Slovenski državni holding, d. d., in Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., čeprav sta tudi organizirana v obliki gospodarske družbe (npr. sodbi, št. I UP 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009).

[6] Na podlagi enajstega odstavka 10.a člena ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, v roku petih dni od sklenitve posla.

[7] Spisni dokumentaciji niso priloženi nobeni dokumenti, ki so predmet zahteve, čeprav gre za dokumente, ki se tičejo zadeve (drugi odstavek 245. člena ZUP).