Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.04.2019
Naslov: Odvetnik dr. Miha Šošić - Splošna bolnišnica Murska Sobota
Številka: 090-88/2019
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval obrazce glede privolitve pacienta v zdravstveno oskrbo po pojasnilu. Organ je v celoti zavrnil zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izjema podana le v delu posameznega dokumenta. Odločbo organa je delno odpravil in odločil, da mora organ omogočiti delni dostop.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-88/2019/4

Datum: 18. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………, zoper odločbo Splošne bolnišnice Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: organ), št. IO45-2019-001 z dne 14. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 26. 3. 2019 se delno ugodi in se odločba Splošne bolnišnice Murska Sobota, št. IO45-2019-001 z dne 14. 3. 2019 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije vseh obrazcev »Privolitev pacienta v zdravstveno oskrbo po pojasnilu« za mesec februar 2017, na način, da v vseh obrazcih prekrije:
  • na strani 1 obrazca:
  • desno zgoraj celotna rubrika »Nalepka pacienta« (ime, priimek, rojstni datum, naslov, kraj bivanja in šifre pacienta);
  • tekst pod točko 1. 1. (sivo polje) in tekst pod točko 1. 2. (sivo polje);
  • v točki 2, v rubriki »Opomba (izpolni zdravnik)« imeni, priimka prič, podpise in uro;
  • v zadnji vrstici uro podpisa.
  • na strani 2 obrazca:
  • v zadnji vrstici spodaj uro in podpis pacienta (starša/skrbnika).
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je organu na podlagi ZDIJZ po pošti podal zahtevo z dne 15. 2. 2019, ki se nanaša na posredovanje izpolnjenih in podpisanih privolitvenih obrazcev (privolitev pacienta v zdravstveno oskrbo po pojasnilu), v mesecu februarju 2017, na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Informacije želi prejeti v obliki fotokopij in s prekritimi osebnimi podatki.

 

Organ je z izpodbijano odločbo št. IO45-2019-001 z dne 14. 3. 2019 (v nadaljevanju: odločba) zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Iz odločbe izhaja, da obrazec za privolitev pacienta v zdravstveno oskrbo po pojasnilu, kot se je v februarju 2017 uporabljal na kirurškem oddelku organa, predstavlja del zdravstvene dokumentacije vsakega posameznega pacienta in vsebuje različne osebne podatke, predvsem pa zdravstvene podatke o pacientih, ki so občutljivi osebni podatki. Obrazec vsebuje pojasnilni del, ki ga izpolni zdravnik, ter pacientovo izjavo. V pojasnilnem delu je naveden razlog obravnave (glavna diagnoza, dodatne diagnoze, predlagana zdravstvena oskrba oziroma poseg, dodatni nujni postopki, anestezija), navedeno je, v kateri obliki je bil pacient seznanjen z resnimi ali pogostimi tveganji in možnimi zapleti ter da so bile pacientu pojasnjene posledice opustitve predlagane zdravstvene oskrbe. V pacientovi izjavi pacient označi, ali se strinja s postopki, ki so namenjeni njegovemu zdravljenju, ali se strinja z operativnim posegom ali preiskavo, ali razume ustna in pisna pojasnila, ki jih je prejel, ter ali razume, da bo katerikoli postopek poleg navedenih na tem obrazcu izveden samo, če bo nujno potrebno za rešitev njegovega življenja oz. v primeru poslabšanja zdravja. Pacient lahko v obrazcu navede postopke, za katere ne želi, da bi bili izvedeni. Prav tako pacient lahko dovoli prisotnost drugih oseb. Iz odločbe nadalje izhaja, da javni interes glede razkritja v konkretni zadevi ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Javnemu interesu bo bolj zadoščeno z nerazkritjem informacij, ki jih želi pridobiti vlagatelj, saj bi takšno razkrivanje informacij vplivalo na poslabšanje zaupanja pacientov v zdravstveno ustanovo kot tudi v zdravstveni sistem kot celoto. Potrebno je ščititi interese drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane dokumentacije (interese pacientov in njihovih bližnjih). Iz odločbe je razvidno, da bi organ moral prekriti skoraj vse osebne podatke na zahtevanih obrazcih. Organ navaja, da bi že navedba diagnoze ali posega v povezavi z datumom, navedenim na obrazcu »Privolitev pacienta v zdravstveno oskrbo po pojasnilu« vlagatelju potencialno omogočala identifikacijo konkretnega pacienta, kar je povsem nesprejemljivo tako z vidika javnega interesa kot z vidika interesa drugih oseb, pacientov in njegovih bližnjih, obenem pa v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Pošiljanje praznih obrazcev ni smiselno in ni v javnem interesu, pomenilo pa bi tudi nesorazmerno obremenjevanje osebja bolnišnice.

 

Prosilec je zoper odločbo podal pritožbo z dne 26. 3. 2019, v kateri je navedel, da obrazec za privolitev predstavlja del zdravstvene dokumentacije posameznega pacienta, dokler so na njem navedeni osebni podatki pacienta, njegova narava pa se s prekritjem osebnih podatkov pacienta spremeni. V kolikor so osebni podatki pacienta (ime, priimek, drugi identifikacijski podatki, kot npr. EMŠO, datum rojstva) na obrazcu prekriti, ostali podatki, kot je diagnoza in vrsta zdravljenja, ne predstavljajo osebnih podatkov, saj na njihovi podlagi fizična oseba, na katero se ti podatki nanašajo,  ni določena niti določljiva. Sklicevanje organa na izjemo varstva osebnih podatkov je zato neutemeljeno. Prosilec opozarja na močan prevladujoči javni interes po dostopu do podatkov o diagnozah in opravljenih vrstah zdravljenja. Podatki iz obrazcev bi lahko služili za znanstvene raziskave, izdelavo statističnih podatkov (npr. katere diagnoze so najpogostejše v katerih bolnišnicah). Pritožnik navedene podatke potrebuje zaradi preverjanja konkretne prakse načina zapisovanja diagnoze in načina zdravljenja na obrazcu, izpolnjevanja rubrik in podpisovanja, na katero se sklicuje Splošna bolnišnica Murska Sobota kot tožena stranka v pravdnem postopku.

 

Prosilec je pritožbo posredoval neposredno IP, ki jo je prejel dne 26. 3. 2019. IP je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. IO45-2019-001 z dne 9. 4. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

IP je dne 11. 4. 2019 organu poslal dopis za dodatna pojasnila ter zahteval dokumente.

Organ je IP dne 16. 4. 2019 posredoval dokumentacijo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporno, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahajajo se v materializirani obliki, izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa z njimi nedvomno razpolaga).

 

IP se je tako v nadaljevanju preverjal, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. Glede na to določbo ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP je pregledal posredovani vzorec obrazca in ugotovil, da vsebuje naslednje rubrike:

  • desno zgoraj rubrika Nalepka pacienta;
  • točka 1 Razlog obravnave (podrubrike točke 1 točka 1. 1. tekst Glavna diagnoza; 1. 2. Dodatne diagnoze);
  • točka 2 Predlagana zdravstvena oskrba oziroma poseg (podrubrike točke 2 – bolnišnična obravnava, operativno zdravljenje; diagnostični poseg/preiskava);
  • točka 2. 1. Dodatni postopki, za katere med posegom ugotovijo, da so nujni (ustrezno označi); dve podrubriki;
  • točka 2. 2. Ta oskrba bo predvidoma vključevala postopke anestezije (ustrezno označi); tri podrubrike;
  • točka 3 Resna ali pogosta tveganja in možne zaplete sem pacientu: (dve podrubriki: ustno pojasnil; posredoval v pisni obliki (gradivu, ki ga je pacient dobil));
  • točka 4 Pacientu sem pojasnil (ena podrubrika);
  • Izjava pojasnjevalca (izpolni zdravnik), odgovori »Da« in »Ne«;
  • Opomba (izpolni zdravnik), podrubrike v treh točkah; v točki 2 so trije stolpci: Priči: Ime in priimek; Podpis ter Datum in ura;
  • Pacientova izjava o privolitvi/zavrnitvi (štiri podrubrike s tipskimi izjavami in dva stolpca: »Da« in »Ne«);
  • Pacientova prepoved oziroma osebna zavrnitev pacienta (ena podrubrika in sivo polje);
  • Privolitev v prisotnost drugih oseb (tipska izjava; odgovori »Da« in »Ne«);
  • Dve rubriki (v zvezi s kajenjem in lastnino tipski izjavi pacienta);
  • Datum, ura, podpis pacienta (starša/skrbnika)

 

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da se v dokumentih nahajajo tako varovani kot tudi nevarovani osebni podatki. Varovane osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo ime, priimek, naslov, kraj, podpis, šifre pacienta v povezavi z uro podpisa obrazca, navedba diagnoz ter navedba prič in njihovih podpisov ter ura podpisa.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba pa v 9. členu ureja obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, in sicer prepovedana je med drugim tudi obdelava osebnih podatkov v zvezi z zdravjem.

 

Splošna uredba v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti[1]. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP ugotavlja, da so zahtevani dokumenti nastali v okviru postopkov zdravstvene obravnave, gre za podatke o seznanitvi oziroma pojasnilih zdravnika pacientu v zvezi s sprejemom v zdravstveno oskrbo, o diagnozi, o zdravstvenih posegih, o izjavah pacienta. Vsak obrazec se nanaša na točno določenega pacienta. Gre za posebne vrste osebnih podatkov, ki jih ureja 9. člen Splošne uredbe in se nanašajo na pacientovo zdravje. IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za tipske obrazce, z vnaprej pripravljenimi rubrikami, ki jih nekatere izpolni pacient, tako da obkroži enega izmed možnih vnaprej pripravljenih odgovorov ali dopiše tekst, nekatere pa izpolni zdravnik tako, da obkroži vnaprej pripravljen odgovor oziroma, da v prazno polje vnese tekst. Zdravnik izpolni rubrike glede pojasnilnega dela na prvi strani, kjer v točki 1 navede glavno diagnozo, morebitno dodatno diagnozo, v točki 2 označi podrubriko in vpiše tekst glede zdravstvene oskrbe oziroma posega, v rubriki »Opomba (izpolni zdravnik)« obkroži eno izmed treh točk in v točki 2 vpiše ime in priimek prič ter se na koncu obrazca podpiše ter vnese datum in uro obravnave. Iz te rubrike so razvidni tudi podpisi prič, ura in datum podpisa. Iz obrazca je razvidno ime, priimek in podpis zdravnika. V drugih rubrikah zdravnik označi izbrani odgovor.

 

Iz obrazca so nadalje razvidni: ime, priimek, naslov, kraj, podpis in šifre posameznega pacienta. Rubrike obrazca vsebujejo vnaprej pripravljene izjave, na katere pacient odgovarja tako, da obkroži »da« ali »ne« glede tega, ali se strinja z določenimi zdravstvenimi posegi, postopki in oskrbo, prisotnostjo drugih oseb, v rubriki »Pacientova prepoved oziroma osebna zavrnitev pacienta« pacient vpiše tekst v sivo polje, na strani 2 je podpis pacienta, datum in ura.

 

IP ugotavlja, da so iz zahtevanih dokumentov ponekod razvidni opisi okoliščin (npr. opisi diagnoz, postopkov, posegov) v zvezi s konkretnim pacientom na način, da bi bil iz izpolnjenih različnih kombinacij podatkov v rubrikah posamezen pacient določen ali vsaj določljiv. Iz obrazca je npr. razvidna navedba glavne in morebitne dodatne diagnoze, ki jo vpiše zdravnik. IP ugotavlja, da so na obrazcih varovani osebni podatki: ime, priimek, naslov, kraj, podpis in šifre pacienta, teksti vpisani v siva polja v točki 1, v rubriki »Opomba (izpolni zdravnik)« navedba prič, njihovi podpisi ter ura podpisa, nadalje ura, kdaj je zdravnik podpisal prvo stran obrazca, ura podpisa pacienta na drugi strani in pacientov podpis. Kombinacija oziroma povezanost različnih osebnih podatkov med sabo (npr. navedba ure in diagnoze, ali navedba ure in zdravnika) namreč vpliva na možnost, da postane oseba določena ali vsaj določljiva oziroma, da je ogrožena zasebnost posameznika. Zahteva prosilca se namreč nanaša na obdobje le enega meseca, tako da bi z določenim naborom osebnih podatkov lahko prepoznali posamezno osebo, ki se je v tistem času zdravila, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Glede na to mora organ nekatere osebne podatke prekriti, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

 

IP ugotavlja, da izpolnjeni podatki na obrazcu sicer predstavljajo osebne podatke posameznega pacienta, tudi zdravstvene podatke, vendar se s prekritjem določenih varovanih osebnih podatkov onemogoči razkritje njegove identitete, prav tako pacient ni več niti določljiv. Iz razkritih delov obrazcev je razvidno le, za kateri posamezen vnaprej pripravljen odgovor se je pacient oziroma zdravnik odločil in ga označil, kar pa ne omogoča določljivost pacienta. Prav tako iz razkritih delov dokumentov ne izhajajo takšne navezne okoliščine, da bi obstajala nevarnost za razkritje identitete posameznika, ki je izpolnil obrazec. Večina rubrik v obrazcu je prosto dostopnih, v delu pa, kjer gre za varovane osebne podatke, je te možno prekriti. IP se zato ne strinja z odločitvijo organa, da dostop do obrazcev ne bi bil smiseln, ker bi bili v dokumentih prekriti skoraj vsi podatki.

 

IP ugotavlja, da mora organ do dokumentov omogočiti delni dostop, tako da izloči varovane osebne podatke iz dokumentov ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumentov. IP ugotavlja, da je varovane osebne podatke s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz obravnavanega dokumenta ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Institut delnega dostopa pomeni, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa, na podlagi 7. člena ZDIJZ, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

IP meni, da bi se z delnim dostopom še vedno varovala identiteta posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki v taki meri, da dostop do le posameznih delov dokumentov ne bi ogrozil zaupnost varovanih informacij, hkrati pa bi se sledilo pravici javnosti do transparentnosti. Javnost namreč mora imeti možnost preveriti, kateri podatki in na kakšen način se zbirajo od pacientov, prav tako gre deloma tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (ime in priimek zdravnika, rubrike v zvezi s pojasnili). Prav tako zaradi teh razlogov IP ni sledil navedbi organa, da morajo biti obrazci v celoti varovani osebni podatki kot del zdravstvene dokumentacije.

 

IP dalje ugotavlja, da ime, priimek in podpis zdravnika niso varovani osebni podatki. Zdravnik je kot zaposleni v organu javni uslužbenec in ker gre za podatke v zvezi z delom javnega uslužbenca, so na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ti podatki absolutno javni. Zdravnik namreč ne more pričakovati varstva zasebnosti glede teh podatkov pri svojem delu zdravstvene obravnave pacientov v javnem zavodu.

 

Glede navedbe organa, da javni interes za razkritje osebnih podatkov pacientov ni podan, se IP strinja, da javni interes za posredovanje celotnih dokumentov ne more pretehtati pravice posameznega pacienta do zaščite njegovih osebnih podatkov. V konkretnem primeru ni izkazano, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne. IP posledično meni, da ni izkazan konkreten javni interes za razkritje delov dokumenta, v katerih je podana izjema varstva osebnih podatkov.

 

V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec potrebuje dokument zaradi preverjanja konkretne prakse načina zapisovanja diagnoze in načina zdravljenja, IP pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t. i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, iz katerega razloga je prosilec zahteval dokument.

 

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega dostavka 252. člena ZUP, delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014)