Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.04.2019
Naslov: Občina Velika Polana - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-70/2019
Kategorija: Tajnost vira
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Zahtevo prosilca za dostop do dveh pobud za uvedbo inšpekcijskega postopka je organ zavrnil s sklicevanjem na varstvo tajnosti vira prijave. IP je odločil, da je z delnim dostopom (prekritjem zadnje besede v prvem odstavku obeh dokumentov), dostop mogoč na takšen način, da se s tem ne poseže v varovane podatke. Glede na vsebino obeh zahtevanih dokumentov namreč IP ocenjuje, da ne vsebujeta posameznih okoliščin, ki so poznane le posameznikom v določenem lokalnem okolju, ampak obravnavata vprašanja delovanja in vodenja javnega zavoda ter vsebujeta okoliščine, ki zadevajo širši nedoločljiv krog oseb.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-70/2019/3

Datum: 10. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 3. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 18. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 3. 2019 se ugodi in se odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport št. 090-006/007-2019-2 z dne 18. 2. 2019 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu omogočiti vpogled in fotokopijo naslednjih dokumentov:
  • dokument št. 20102-286-2018/1, pri čemer se prekrije zadnja beseda v prvem odstavku in
  • pobuda št. 20102-454-2018, pri čemer se prekrije zadnja beseda v prvem odstavku.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 6. 2. 2019 2019 na organ naslovil vlogo »Zahteva za posredovanje informacij javnega značaja«, v kateri navaja, da je Osnovna šola…, občini kot ustanovitelju šole, posredovala zapisnik postopka izrednega inšpekcijskega nadzora št. 20102-286-2018/14 z dne 31. 1. 2019. Iz navedenega zapisnika izhaja, da je zoper Osnovno šolo kot zavezanca dne 15. 1. 2019 v času od 12.00 do 15.10 ure potekal inšpekcijski nadzor. Iz navedenega zapisnika izhaja, da je predmet nadzora pobuda, katero je prejel organ v zvezi z nepravilnostmi pri organizaciji dela v šoli. Ta se nanaša na kadrovsko porazdelitev in uresničevanje pravic ter dolžnosti učencev v zvezi z obiskovanjem razširjenega programa in udeležbo na nacionalnem preverjanju znanja. Prosilec tako zahteva pobudo, na podlagi katere je bil opravljen inšpekcijski nadzor. Istega dne je prosilec na organ naslovil smiselno enako vlogo, v kateri je zahteval pobudo, na podlagi katere je bil opravljen inšpekcijski pregled in s tem v zvezi inšpekcijski zapisnik št. 20102-454-2018-3 z dne 31. 1. 2019, o ogledu z dne 15. 1. 2019 ob 9.45 uri. Predmet slednjega so bile nepravilnosti pri opravljanju delovne obveznosti v. d. ravnatelja, pri organizaciji in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu 2018/2019 v isti osnovni šoli.

 

Organ je z odločbo št. 090-006/007-2019-2 z dne 18. 2. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil. Pri tem se je skliceval na tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ z navedbo, da sta zahtevana dokumenta prijavi oziroma pobudi v inšpekcijskem postopku. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira – tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podali katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Zavezanec v konkretnem primeru je šola, ki na podlagi 82. člena ZUP lahko vpogleda v dokumente, a tudi zanjo velja, da ni upravičena do seznanitve z vsebino, iz katere bi se dalo razkriti identiteto prijavitelja oziroma vir prijave. Organ svojo odločitev opira na stališče, da je v konkretnem primeru zaradi ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, treba onemogočiti dostop do podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja in presoditi, ali so posamezniki na podlagi navedb določljivi. Določljivost se v konkretnem primeru nanaša na zapis posameznih okoliščin, ki so poznane posameznikom na primer v lokalnem okolju. Določljivost je mogoča, če je bil posameznik prisoten in v zapisih navaja slišano, posamezni dogodek še bolj natančno opisuje oziroma navaja slišana dejstva. Organ se je opredelil tudi do možnosti delnega dostopa in ugotovil, da ta ni mogoč, ne da bi s tem posegli v varovane podatke. Teh ni mogoče izločiti iz dokumenta, saj dokumenti opisujejo specifične situacije, kjer so bili posamezniki lahko priče, saj so predmet zapisa posamezni dogodki. Organ meni, da če posamezniki naslavljajo na šolo, lokalno skupnost različne vloge, lahko ob poznavanju načina zapisa, tudi oblikovanju besedila, razkritje dokumenta usmeri k viru prijave.

 

Prosilec se je dne 7. 3. 2019 pravočasno pritožil. Navaja, da je šola kot inšpekcijski zavezanec upravičena do vpogleda v dokumentacijo. Prav tako pa je do vpogleda upravičen tudi prosilec (občina) kot ustanovitelj šole. Sklicuje se na drugi odstavek 82. člena ZUP, da ima občina kot ustanovitelj pravni interes za vpogled v dokumente, ker je odgovorna za pravilno delovanje zavoda. Obenem se sklicuje na peti odstavek 82. člena ZUP in pri tem navaja, da če so bili v postopku uporabljeni tajni podatki, imajo stranke pravico vpogledati vanje. Tako kot ima inšpektor na podlagi 14.b člena Zakona o šolski inšpekciji dolžnost, da seznani ustanovitelja zavoda z ugotovljenimi kršitvami in s potrebnimi ukrepi, tako prosilec meni, da ima ustanovitelj pravico do vpogleda oziroma delnega dostopa v obravnavanem primeru. Prosilec še navaja, da se osebni podatki, ki bi vplivali na razkritje vira prijave oziroma na osebne podatke, prekrijejo in da pritožbeni organ pritožbi ugodi ter mu omogoči dostop do dokumentov.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-006/007-2019-5 z dne 20. 3. 2019, poslal IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi vztraja, da se mu omogoči dostop do dokumentov, pri čemer navaja, da se to lahko izvede tudi z delnim dostopom, na način, da se prekrijejo osebni podatki in podatki, ki varujejo tajnost vira prijave. IP je tako izpodbijano odločbo preizkusil v tem obsegu.

 

IP se uvodoma opredeljuje do navedb prosilca, da je kot ustanovitelj šole nedvomno upravičen do zahtevanih dokumentov. Predmet obravnavanega postopka je zahteva prosilca na podlagi ZDIJZ, zato niso relevantne prosilčeve navedbe glede njegovega interesa za dostop do dokumentov.  V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato so osebne okoliščine prosilca za presojo njegove vloge v predmetnem postopku nerelevantne. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Ob tem IP dodaja, da lahko prosilec ne glede na uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, isti dokument zahteva tudi na drugih pravnih podlagah, kadar za to izpolnjuje zakonske pogoje.

 

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja in da z informacijo razpolaga. Sporno pa ostaja, ali je informacija prosto dostopna. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumentov s sklicevanjem na izjemo varstva tajnosti vira, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

 

Tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

 

Drugi odstavek 16. člena ZIN pa se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda.

 

IP ugotavlja, da sta dokument št. 20102-286-2018/1 in pobuda št. 20102-454-2018 anonimni prijavi. Iz dokumenta št. 20102-286-2018/1 celo izhaja, da gre za »Odprto pismo« in da bodo njegovi pisci o vsebini obvestili medije. Prav tako iz pobude št. 20102-454-2018 izhaja, da je opredeljena kot »Anonimna prijava«. V nadaljevanju je IP presojal, ali iz dokumenta izhajajo takšne navezne okoliščine, ki bi kazale na prijavitelja, in tako obstaja nevarnost za njegovo razkritje ter ali je navedeno oviro mogoče preseči z delnim dostopom.

 

Po mnenju IP je organ napačno presodil, da zaradi varstva tajnosti vira tudi delni dostop do dokumenta ni mogoč. Izjema varovanja tajnosti vira prijave, ki jo določa 5a. člen ZDIJZ ni podana, saj je IP ugotovil, da je z delnim dostopom (prekritjem zadnje besede v prvem odstavku obeh dokumentov), dostop mogoč na takšen način, da se s tem ne poseže v varovane podatke. Glede na vsebino obeh zahtevanih dokumentov namreč IP ocenjuje, da ne vsebujeta posameznih okoliščin, ki so poznane le posameznikom v določenem lokalnem okolju, ampak obravnavata vprašanja delovanja in vodenja javnega zavoda ter vsebujeta okoliščine, ki zadevajo širši nedoločljiv krog oseb. Iz zapisa sicer izhajajo navedbe pobudnikov o slišanih dejstvih, a gre za okoliščine in dogodke, ki zadevajo vse učence javnega zavoda in se ne nanašajo na nobeno konkretno priložnost, iz katere bi se dalo udeležene posameznike identificirati. V dokumentih so sicer opisane posamezne specifične situacije, a posamezniki niso bili njihove neposredne priče, ampak so zapisane okoliščine, ki jih opredeljujejo kot »javne tajne«, tako da njihovo navajanje ne more povezati prijaviteljev z dogodki. Neutemeljeno je tudi sklicevanje organa na način zapisa in oblikovanje besedila, saj je to napisano strojno, brez podpisov in morebitnih oblikovnih posebnosti.

 

Ker je IP ugotovil, da prijavitelj po opravljenem delnem dostopu iz zahtevanih dokumentov ni razviden, niti iz vsebine prijave ni možno sklepati na točno določeno osebo oziroma določljivo osebo, je odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop. Iz vsebine zahtevanih dokumentov pa izhajajo tudi določeni osebnih podatki, tj. imena in priimki javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanjem javne funkcije, niso varovani in so tako absolutno javni, zato teh podatkov ni treba prekriti.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je ta v pritožbi vztrajal le pri delnem dostopu, upoštevaje varovane podatke, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP IP pritožbi prosilca ugodil v celoti ter odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka