Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.04.2012
Naslov: Občina Izola - Pravna fakulteta v Ljubljani
Številka: 090-73/2012/2
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK
Občina (hkrati prosilka in delodajalec) je od organa zahtevala informacijo o tem, ali je določena posameznica (zaposlena na občini) na določen dan pristopila k opravljanju pisnega dela izpita in če ga je opravila, ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj. Pooblaščenec je potrdil odločbo organa, saj za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, ni pravne podlage. Pooblaščenec je ugotovil, da ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem dela javnega uslužbenca, saj posameznica s svojim delodajalcem ni sklenila pogodbe o izobraževanju in se izobražuje v lastnem interesu. Delodajalec ima po določbah ZDR podlago za pridobitev določenih osebnih podatkov zaradi kontrole delavca v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, vendar to v postopku po ZDIJZ ni bilo relevantno, saj ni mogoče razlikovati med različnimi prosilci.


ODLOČBA
Številka: 090-73/2012/2
Datum: 10. 4. 2012


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. O 17/2011 z dne 21. 12. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 3. 1. 2012 zoper odločbo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, št. O 17/2011 z dne 21. 12. 2011, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 20. 10. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje prepisa (izpisa iz evidence o opravljenih izpitih) naslednjih informacij:
1.    ali je ……. (v nadaljevanju posameznica), …., dne 7. 9. 2011 pristopila k izpitu iz Sociologije prava (predvidevam pisni del izpita), ter
2.    v kolikor je opravila pisni del izpita, ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj.
Prosilec je navedel, da je bila njegova uslužbenka, posameznica, v terminu, za katerega je (brezuspešno) zaprosila za koriščenje študijskega dopusta, odsotna iz službe zaradi bolezni. Zaradi tega pri delodajalcu obstaja sum kršitve pogodbe o zaposlitvi.

Organ je izdal odločbo št. O 17/2011 z dne 21. 12. 2011, s katero je zavrnil zahtevo prosilca zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je posameznico 15. 11. 2011 pozval, da vstopi v postopek in poda svojo izjavo. Posameznica je vstopila v postopek in izjavila, da se ne strinja s posredovanjem svojih podatkov. Organ je zapisal, da je posameznica javna uslužbenka, ki pa se izobražuje v lastnem interesu in z delodajalcem (prosilcem) nima sklenjene pogodbe o izobraževanju. Zaradi navedenega podatki o izobraževanju konkretne posameznice na Pravni fakulteti niso informacije javnega značaja, ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca iz 1. alinee 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je torej zahtevo prosilca na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.

Prosilec je dne 3. 1. 2012 vložil pritožbo zoper odločbo organa in navedel svoje mnenje, da je posredovanje podatka o pristopu javne uslužbenke k izpitu dopustno na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDR) in je v skladu z načelom sorazmernosti iz 3. člena Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVOP-1). Brez tega podatka delodajalec ob sumu zlorabe pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni namreč ne more ustrezno ukrepati. Prosilec je navedel pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov iz 8. in 9. člena ZVOP-1, posebej pa je izpostavil 3. odstavek 9. člena ZVOP-1, ki naj bi v povezavi z delovnopravno zakonodajo predstavljal pravno podlago za kontrolo javne uslužbenke v času odsotnosti z dela zaradi bolezni s strani delodajalca. Iz določb 46. ter 111. člena ZDR namreč izhaja, da je kontrola delavca v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje tudi za obdelavo osebnih podatkov, v določenih primerih dejansko potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zaradi tega se obdelava osebnih podatkov za namene takšne kontrole delavca v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe z vidika določb ZVOP-1 lahko šteje za zakonito, prosilec pa se je v zvezi s tem skliceval tudi na mnenje Pooblaščenca št. 0712-2/2009/1064. Zaradi navedenega prosilec predlaga, da Pooblaščenec spremeni, podredno pa odpravi izpodbijano odločbo in ugodi zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja.
Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ prve stopnje je zavrnitev dostopa do zahtevane informacije (ali je posameznica dne 7. 9. 2011 pristopila k izpitu iz Sociologije prava ter v kolikor je opravila pisni del izpita, ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj) utemeljil na 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na izjemi varstva osebnih podatkov. Prosilec se sicer strinja, da zahtevani podatki predstavljajo osebne podatke posameznice, vendar meni, da za posredovanje teh podatkov obstoji pravna podlaga v 1. odstavku 9. člena ZVOP-1 v povezavi z 46. in 111. členom ZDR.

Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije predstavljajo osebne podatke posameznice, že sama potrditev morebitnega obstoja zahtevanih dokumentov, pa bi pomenila razkritje teh osebnih podatkov. V konkretnem primeru je tako treba odgovoriti na vprašanje, ali gre pri zahtevanih podatkih za varovane osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Po določbi 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. 2. točka 6. člena ZVOP-1 nadalje opredeljuje pojem posameznika – to je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

V evidenci osebnih kartonov študentov, ki jo je organ prijavil tudi v register zbirk osebnih podatkov , ki ga na podlagi 28. člena ZVOP-1 vodi Pooblaščenec, se nahajajo naslednji podatki: ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno bivališče, enotno matično številko občana, državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih; podatki o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija. Glede na navedeno so podatki o tem, ali je posameznica pristopila k izpitu iz Sociologije prava na Pravni fakulteti ter v kolikor je opravila pisni del izpita, ali je pristopila k ustnemu delu izpita in kdaj, nedvomno osebni podatki določljive posameznice.

1. odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, pod katerimi pogoji je dopustna obdelava osebnih podatkov (torej tudi posredovanje prosilcu po ZDIJZ) v javnem sektorju, kamor po določbah ZVOP-1 sodi tudi organ. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin primera in po izvedenem dokaznem postopku ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru zahteva dostop do varovanih osebnih podatkov posameznice, za posredovanje katerih v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage.

Prosilec se je sicer skliceval na pravno podlago v določbah ZDR in na izdano neobvezujoče mnenje Pooblaščenca št. 0712-2/2009/1064 z dne 13. 10. 2009, vendar Pooblaščenec opozarja, da omenjena pravna podlaga v določenih primerih omogoča posredovanje osebnih podatkov delodajalcem zaradi kontrole delavca v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe oziroma zaradi ugotavljanja domnevnih kršitev pogodbe o zaposlitvi pravno podlago za pridobivanje določenih osebnih podatkov o delavcu. Vendar pa Pooblaščenec poudarja, da konkretni pritožbeni postopek ni namenjen ugotavljanju, ali ima delodajalec konkretne delavke pravico oziroma upravičenje, da mu organ posreduje osebne podatke delavke za zgoraj navedene namene, temveč se v postopku po ZDIJZ ugotavlja pravica vsakogar (ne le določene, morda posebej upravičene kategorije prosilcev) do dostopa do informacij javnega značaja. Po ZDIJZ torej ni dopustno ugotavljati, ali upoštevati morebitnega posebnega položaja prosilca kot delodajalca ali druge kategorije upravičenega uporabnika osebnih podatkov. Dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ se namreč presoja z vidika javnosti (kriterij univerzalnega prosilca) in ne zgolj z vidika konkretnega prosilca, v tem primeru torej delodajalca. Učinek odločitve o dostopnosti dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, mora biti enak erga omnes, tj. enak nasproti kateremu koli prosilcu. Tudi kateremu koli drugemu prosilcu, ki posameznika ne pozna oziroma z njim ni v nikakršnem razmerju (npr. sorodstvenem, delovnopravnem, sodnem itd.), bi bili dokumenti razkriti na enak način kot konkretnemu prosilcu. Rezultat odločanja po ZDIJZ (presojanja obstoja izjeme varstva osebnih podatkov) ne more biti različen za različne prosilce. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca, je lahko odločitev samo univerzalna – dostop do dokumentov se za vsakega prosilca bodisi dovoli bodisi zavrne.

V zvezi z vsebino izdanega mnenja št. 0712-2/2009/1064 z dne 13. 10. 2009 pa Pooblaščenec pojasnjuje, da odločitev, sprejeta v tem pritožbenem postopku po ZDIJZ, ne vpliva na upravičenost prosilca kot delodajalca, da od organa zahteva želene podatke (za namene preverjanja domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje) po določbi 22. člena ZVOP-1 v povezavi s 46. in 111. členom ZDR. 1. odstavek 22. člena ZVOP-1 namreč določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Kot je Pooblaščenec zapisal v zgoraj citiranem mnenju, delodajalec brez določenih podatkov ob sumu zlorabe pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbene namreč ne more ustrezno ukrepati.

Glede na navedeno je Pooblaščenec presojal, ali so zahtevani osebni podatki posameznice prosto dostopni za celotno javnost in ugotovil, da temu ni tako. Razkritje zahtevanih osebnih podatkov o posameznici javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, saj ta ne daje podlage za njihovo razkritje. Zakonska podlaga v določbah ZDR za posredovanje osebnih podatkov delavca delodajalcu namreč v okoliščinah konkretnega primera ni uporabna, saj ZDR omejuje upravičene uporabnike osebnih podatkov (npr. delodajalce), v postopku po ZDIJZ pa se presoja dostop do dokumentov za celotno javnost, za vse prosilce. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ pravilno uporabil določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki, ki jih prosilec zahteva v konkretnem primeru na temelju ZDIJZ, tako niso prosto dostopne informacije javnega značaja.
 
Po presoji Pooblaščenca je organ pravilno presodil tudi, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke o opravljanju javne funkcije ali delovnega razmerja iz 1. točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo mogoče odobriti dostop tudi do varovanih osebnih podatkov. Posameznica je sicer po navedbah prosilca javna uslužbenka, vendar zahtevani dokumenti niso v neposredni zvezi z njenim delovnim razmerjem pri prosilcu. Posameznica se namreč po navedbah prosilca in organa izobražuje v lastnem interesu in z delodajalcem nima sklenjene pogodbe o izobraževanju. Pooblaščenec sicer dopušča možnost, da bi po morebitnem nadaljevanju delovnopravnih postopkov zahtevane informacije lahko postale informacije, povezane z delovnim razmerjem javne uslužbenke, vendar gre v tem trenutku zgolj za informacije o posameznici, ki se izobražuje v lastnem interesu, torej za informacije iz njenega zasebnega življenja. Javna uslužbenka o svojem izobraževanju ni bila dolžna obvestiti delodajalca, z njim ni sklenila nobenega dogovora in njeno izobraževanje ni bilo povezano z opravljanjem njenega delovnega razmerja kot javne uslužbenke.
 
Pooblaščenec je ugotovil tudi, da v okoliščinah konkretnega primera ni možna uporaba instituta delnega dostopa do informacij iz 7. člena ZDIJZ. Varovanih osebnih podatkov ne bi bilo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, in seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, saj je zahteva prosilca oblikovana na način, da bi že sama potrditev morebitnega obstoja zahtevanih informacij pomenila razkritje varovanih osebnih podatkov posameznice.

Za konec Pooblaščenec zgolj navaja, da je organ v dokumentu, s katerim je odstopil pritožbo prosilca v pritožbeno reševanje Pooblaščencu, napačno navedel, da je prosilec "pomotoma" poslal pritožbo k organu. Organ pa verjetno iz tega razloga dobra dva meseca ni odstopil prosilčeve pritožbe Pooblaščencu. Opisano ravnanje organa sicer ni vplivalo na zakonitost izdane odločbe ali na pravilnost izvedenega postopka, vendar pa prosilec nikakor ni poslal "pomotoma" svoje pritožbe organu, temveč povsem pravilno in skladno z določbo 1. odstavka 239. člena ZUP.

Pooblaščenec je glede na vse navedeno torej ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. 


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, št. O 17/2011 z dne 21. 12. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka