Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.12.2018
Naslov: Občina Dobrepolje - Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport
Številka: 090-278/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je prosilcu v zvezi z delom zahteve posredoval odgovor, v zvezi z delom zahteve pa je odločil z odločbo, s katero je prosilcu zavrnil zahtevo, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je v obravnavanem primeru ugotavljal obstoj zahtevanih informacij javnega značaja v dokumentih, s katerimi dejansko razpolaga, in da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki. Ker torej niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-278/2018/2

Datum: 21. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm – Dobrepolje (v nadaljevanju: prosilec), št. 090-0002/2018 z dne 28. 11. 2018, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-50/2018/8 z dne 26. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca št. 090-0002/2018 z dne 28. 11. 2018 zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 090-50/2018/8 z dne 26. 11. 2018, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 Obrazložitev:

 

Prosilec je vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja št. 090-0002/2018 z dne 8. 10. 2018. Navedel je, da se na organ obrača skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK)[1], z zahtevo po posredovanju podatkov oziroma ustreznih fotokopij dokumentov v zvezi z zaposlenim pri organu, … . Ugotovljeno je namreč bilo, da imajo na istem naslovu ožji družinski člani podjetja, ki opravljajo računovodske storitve za uporabnike občinskega denarja, kar je v nasprotju s 35. členom ZIntPK, saj je imenovani občinski svetnik oziroma funkcionar. Zahteva se tako nanaša na podatke o tem:

  • ali so morebiti ta podjetja na kakršenkoli način sodelovala z organom;
  • je bila z imenovanim podpisana kakšna ustrezna izjava s pristojnimi službami organa v zvezi s protikorupcijo ipd.;
  • posredovanje vseh dokazil (seznam z navedbo naslovov investicij, ipd.) o morebitnem izvajanju kakršnikoli naročil (naročilnic, NMV, ZJN, ipd), hkrati s tem pa tudi vseh dokazil o ustrezni usposobljenosti (licence, izobraževanja, potrdila ZJN, ipd.) imenovanega;
  • če so imela morebitna naročila tudi anekse k osnovnim pogodbam in zakaj;
  • ali imenovani pri svojem delu uporablja ustrezne nadzore, varnostne načrte, zapisnike, ipd.,
    skladno z zakonodajo:
  • fotokopije vseh poročil, posredovanih Komisiji za preprečevanje korupcije in /ali prosilcu v zvezi z dejavnostjo imenovanega, skladno z roki.

 

Organ je prosilcu posredoval odgovor št. 090-50/2018/3 z dne 19. 10. 2018. Iz odgovora izhaja, da ga je organ podal, ker je prosilec postavil določena vprašanja, pri katerih ne gre za odločanje po ZDIJZ. Organ je tako prosilcu podal odgovore glede vprašanj pod prvo in peto alinejo predmetne zahteve.

 

Prav tako je organ z dopisom št. 090-50/2018/2 z dne 19. 10. 2018 posredoval imenovanemu javnemu uslužbencu poziv za opredelitev do zahteve za dostop do informacij javnega značaja in do stranske udeležbe po 43. členu ZUP. Imenovani je z dopisom z dne 25. 10. 2018 priglasil stransko udeležbo, na podlagi utemeljenega pravnega interesa in zaradi varstva pravnih koristi. Prosilec namreč zahteva dokumente z njegovimi osebnimi podatki, ki so varovani na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov[2], in za katere ima pravico vedeti, kdo je ter v kakšnem obsegu z njimi seznanjen. Interes je utemeljil tudi z vidika morebitnih nadaljnjih sodnih ali upravnih postopkov. Upoštevaje navedeno je tako prosil organ, da ga obravnava kot stranko postopka in mu na zaprosilo omogoči dostop do vseh dokumentov v zadevi.

 

Prosilec se je z elektronskim dopisom z dne 19. 10. 2018 zahvalil organu za odgovor ter ponovil zahtevo po posredovanju dokazil glede imenovanega javnega uslužbenca, in sicer v zvezi z naročili, o ustrezni usposobljenosti za javno naročanje ter fotokopijami vseh poročil, poslanih Komisiji za preprečevanje korupcije. Zanimalo ga je namreč, če je skladno z zakonodajo imenovani obvestil delodajalca o tem, da je nastopil položaj funkcionarja oziroma o tem podal izjavo o premoženjskem stanju, in sicer zato, ker želi enake podatke pridobiti Komisija za preprečevanje korupcije od prosilca.

 

Organ je s sklepom št. 090-50/2018/6 z dne 23. 10. 2018 podaljšal rok za odločitev o predmetni zahtevi za 30 delovnih dni.

 

Organ je nato o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-50/2018/8 z dne 26. 11. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Po pregledu zadeve je organ namreč ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec, tako niso niti obstoječi dokumenti v organu, niti dokumenti, ki bi jih lahko organ pridobil, zato jih prosilcu ni mogoče posredovati. V postopku je bilo na ta način ugotovljeno, da glede prosilčeve zahteve niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz določbe 4, člena ZDIJZ. Zahtevi prosilca po posredovanju informacij javnega značaja organ tako ni mogel ugoditi, zato jo je zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo št. 090-0002/2018 z dne 28. 11. 2018. Med drugim je navedel, da je glede na to, da gre za osebo, ki je zaposlena pri organu, pri prosilcu pa opravlja funkcijo občinskega svetnika, torej je funkcionar, pričakoval, da ima organ, glede na ustrezno sistemizacijo zaposlenih, o imenovanem javnem uslužbencu vse potrebne podatke, ter da ve, kaj naj bi delal, kakšne so njegove pristojnosti in če svoje delo izvaja skladno z zakonodajo, za kar pa so potrebne tudi ustrezne licence in znanja. Ker organ prav tako sodi v okvir javne uprave, kamor sodi tudi prosilec, ki na zahteve po gradivu odgovori v rokih in skladno z zakonodajo, je ponovno zahteval, da mu organ skladno z ZIntPK ter zakonskim rokom poda odgovore na že posredovana vprašanja.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-50/2018/12 z dne 17. 12. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zadeve. Navedel je še, da je 9. 10. 2018 prejel dopis prosilca z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (dokument št 090-50/2018/1). Ugotovil je, da le del zahteve v dopisu izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja, o čemer je odločil z izpodbijano odločbo (dokument št 090-50/2018/8). Na ostala vprašanja iz dopisa je odgovoril prosilcu z dopisom (dokument št 090-50/2018/3). Prosilcu je zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker z zahtevanimi dokazili v zvezi z zaposlenim pri organu (o izvajanju javnih naročil, o ustrezni usposobljenosti za javno naročanje ter fotokopijami vseh poročil, poslanih Komisiji za preprečevanje korupcije in prosilcu) ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je nadalje ugotavljal, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Presoja se nanaša na dokumente, ki so bili predmet odločanja organa z izpodbijano odločbo, in sicer glede:

  • vseh dokazil (seznam z navedbo naslovov investicij, ipd.) o morebitnem izvajanju kakršnikoli naročil (naročilnic, NMV, ZJN, ipd), hkrati s tem pa tudi vseh dokazil o ustrezni usposobljenosti (licence, izobraževanja, potrdila ZJN, ipd.) imenovanega;
  • fotokopij vseh poročil, posredovanih Komisiji za preprečevanje korupcije in /ali prosilcu v zvezi z dejavnostjo imenovanega.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti v zvezi z imenovanim javnim uslužbencem (o izvajanju javnih naročil, o ustrezni usposobljenosti za javno naročanje ter fotokopijami vseh poročil, poslanih Komisiji za preprečevanje korupcije) ne razpolaga v materializirani obliki.

 

IP je namreč sledil utemeljitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Iz posredovanih dokumentov namreč izhaja, da je organ pri pristojnih službah preveril obstoj zahtevanih podatkov oziroma dokumentov. Iz elektronskih dopisov služb organa z dne 22. 10. 2018 in 25. 10. 2018 namreč izhaja, da se imenovani pri organu ni nikoli ukvarjal z javnimi naročili ter da kadrovska služba ne razpolaga z dokazili o ustrezni usposobljenosti imenovanega javnega uslužbenca. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, da z dokumenti, ki bi obsegali zahtevane podatke, ne razpolaga v materializirani obliki, torej nima razloga, da bi dvomil o pravilnem ravnanju organa, oziroma da bi sklepal, da organ prikriva določene zahtevane podatke in da prosilcu ne želi posredovati zahtevanih dokumentov. Teh dejstev v postopku ni izkazal niti prosilec. Prosilec, razen navedenih pričakovanj o tem, da naj bi imel organ glede na ustrezno sistemizacijo zaposlenih o imenovanem javnem uslužbencu vse potrebne podatke, ter da naj bi vedel, kaj naj bi imenovani delal, kakšne so njegove pristojnosti in če svoje delo izvaja skladno z zakonodajo, namreč ni konkretno izkazal. Organ je tako ravnal pravilno, ko je v obravnavanem primeru ugotavljal obstoj zahtevanih informacij javnega značaja v dokumentih, s katerimi dejansko razpolaga, ter ni bil dolžan ustvariti novega dokumenta in ni bil dolžan pridobiti dokumentov, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije. Kot že navedeno, organ po ZDIJZ tudi ni bil dolžan odgovarjati na vprašanja prosilca.

 

IP ob tem izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

K navedenemu IP še dodaja, da prosilec svoje zahteve v pritožbenem postopku ne more širiti. Kot izhaja iz posredovanih dokumentov je prosilec upošteval odgovor organa št. 090-50/2018/3 z dne 19. 10. 2018 in vztrajal pri posredovanju dokumentov, o katerih je nato odločil organ z izpodbijano odločbo, torej je svojo zahtevo zožil. Prosilec lahko kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka, razpolaga s svojim zahtevkom (npr. razširi ali zoži), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih dejansko do odločitve o zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Kot že navedeno, iz posredovanih dokumentov izhaja, da je prosilec do izdaje odločbe na prvi stopnji svojo zahtevo zožil in o tej (ožji) zahtevi je organ nato tudi odločil z izpodbijano odločbo.

 

V zvezi z navedbami prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, pa IP navaja, da je v postopkih po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status prosilca. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.