Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.11.2015
Naslov: NSM neodvisni spletni medij, d.o.o. - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Številka: 090-275/2015
Kategorija: Kršitev postopka, Test interesa javnosti
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca, s katero je le-ta zahteval dokumentacijo v zvezi z določenim javnim razpisom in razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), delno zavrnil, pri čemer je ugotavljal tudi, ali obstaja javni interes za razkritje. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med organe državne uprave, Vladi Republike Slovenije. Ker je odločbo izdal stvarno nepristojen organ, je organ storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena in 250. člen ZUP), zato je IP odločbo odpravil ter zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, saj lahko te kršitve odpravi le organ prve stopnje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-275/2015/2

Datum: 30. 11. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Pirc Musar, o. p., d. o. o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 10. 2015, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2015/30 z dne 22. 9. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 090-31/2015/30 z dne 22. 9. 2015, se odpravi.

 

2.   Organ mora zahtevo prosilca, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od vročitve te odločbe poslati v odločanje Vladi Republike Slovenije.

 

3.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec oziroma … družba NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., Ljubljana, je na podlagi zahteve po ZDIJZ z dne 17. 7. 2015 in nadaljnjih vlog z dne 28. 7. 2015, 18. 8. 2015, 19. 8. 2015 in 2. 9. 2015, zaprosil za pogodbo, razpisno dokumentacijo, prijavo na razpis oziroma za kompletno dokumentacijo o javnem razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 – SMER (v nadaljevanju predmetni javni razpis), na katerem je uspešno sodelovala družba Invida internet video agencija, d. o. o., Demšarjeva 10, Škofja Loka (v nadaljevanju družba Invida). Prosilec tako zahteva vse, kar je družba Invida poslala na predmetni javni razpis (vloga, prijava), in vse, kar je organ v zvezi s tem naredil (sklep, pogodba), in sicer zahteva dokumente v elektronski obliki, poslane na njegov elektronski naslov.

 

V vlogi z dne 19. 8. 2015 prosilec med drugim tudi navaja, da na njegovi strani obstaja resen sum, da družba Invida ni realizirala projektov, ki jih je navedla v prijavi na predmetni javni razpis, ter navaja nekatere okoliščine oziroma ugotovitve v tej zvezi. Meni, da je zaradi tega za dostop do zahtevanih podatkov podan tudi javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Po izdaji sklepa, št. 090-31/2015/6 z dne 21. 7. 2015, s katerim je organ rok za odločitev o zahtevi podaljšal za 30 delovnih dni, je z odločbo, št. 090-31/2015/30 z dne 22. 9. 2015, ki je predmet tega pritožbenega postopka (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zahtevo prosilca delno zavrnil (1. točka izreka), tako da se prekrijejo v izreku navedeni osebni podatki (prva alineja) ter podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost (druga alineja). V ostalem delu je zahtevi prosilca ugodil (2. točka izreka). Določil je tudi, da stroški postopki znašajo 64,40 EUR, ki jih je prosilec dolžan plačati na podlagi izstavljenega računa, v roku 15 dni od prejema računa (3. točka izreka).

 

V obrazložitvi organ ugotavlja, da so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZDIJZ in tako predstavljajo informacijo javnega značaja. Navaja, da je glede same razpisne dokumentacije prosilcu že sporočil napotilo, kje se le-ta nahaja, glede posredovanja kompletne dokumentacije v zvezi s sodelovanjem družbe Invida na predmetnem javnem razpisu pa ugotavlja, da pri nekaterih dokumentih obstajajo izjeme iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi obširno oziroma podrobno navaja, glede katerih podatkov in v katerih dokumentih je podana katera izjema.

 

V posebnem poglavju obrazložitve glede javnega interesa organ posebej navaja, da se prosilec pri utemeljevanju, da je treba vse podatke razkriti javnosti, sklicuje tudi na obstoj javnega interesa, saj da obstaja resen sum, da družba Invida ni realizirala prijavljenih projektov, tega pa se ni preverjalo. Po mnenju organa se javni interes v tej zadevi, čeprav po njegovem vedenju ne obstaja zanimanje širše javnosti za ta primer, kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno, skrbno in gospodarno pri porabi javnih sredstev. Vendar po njegovi oceni to ne pomeni, da se morajo v imenu javnega interesa razkriti prav vse informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev, ker je v javnem interesu tudi spodbujanje podjetništva in razvoja novih znanj, kar bi lahko bilo s prekomernim razkrivanjem informacij o razvojnih strategijah, znanju ipd. ovirano. Meni, da je transparentnosti in s tem interesu javnosti zadoščeno z razkritjem podatkov, do katerih se v skladu z izpodbijano odločbo dostop dovoli, zato se do razmerja med javnim in zasebnim interesom ni podrobneje opredeljeval. Zaključuje, da za zadostitev javnemu interesu, ki je v tem primeru v zakoniti in namenski porabi javnih sredstev, ni treba, da javnost pozna poslovne ideje, poslovne partnerje in vse podrobnosti projekta, zlasti upoštevajoč ustavno varstvo podjetništva in konkurenčnosti.

 

Prosilec pritožbo z dne 7. 10. 2015 zoper izpodbijano odločbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer jo izpodbija le v zavrnilnem delu, tj. v delu, kjer je organ njegovo zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti.

 

V pritožbi med drugim zatrjuje tudi prevladujoč javni interes na razkritju, saj meni, da je družba Invida na razpisu nastopala zgolj kot »krinka« za prave izvajalce projekta, ki sicer niso izpolnjevali razpisnih pogojev, zato bi se s pridobitvijo zahtevane dokumentacije prepričal, ali so pravilne te njegove domneve, ki jih v nadaljevanju tudi konkretneje pojasnjuje in na katerih utemeljuje, da je nedvomno v javnem interesu, da se razkrije celotna zahtevana dokumentacija v zvezi s prijavo družbe Invida na predmetni javni razpis.

 

Predlaga, da organ svojo odločitev spremeni tako, da mu posreduje celotno zahtevano dokumentacijo (s prikritimi podatki o EMŠO, davčnih številkah, transakcijskih računih in naslovih prebivališč fizičnih oseb), oziroma da IP pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi in organu naloži posredovanje dokumentacije s prikritimi navedenimi podatki.

 

Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, pri čemer izpostavlja, da je prosilec zahtevo vložil kot …, pritožbo pa vlaga NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., Ljubljana. Pritožbo je skupaj s spisno dokumentacijo odstopil IP.

 

Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti iz naslednjih razlogov:

 

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po prvi alineji drugega odstavka 21. člena ZDIJZ v primeru, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je treba uporabiti to določbo, in če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni, o zadevi na predlog predstojnika odloči vlada. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ mora v primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v 15 delovnih dneh od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

 

Glede na to, da je prosilec razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa oziroma drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar ugotavlja tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med organe državne uprave, Vladi Republike Slovenije. Zoper odločitev Vlade Republike Slovenije pa je, upoštevajoč četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

 

V skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP paziti organ druge stopnje (torej tudi IP) po uradni dolžnosti, v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. V okviru določb o odločanju organa druge stopnje o pritožbi ZUP v 250. členu tudi posebej določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu.

 

Organ je s tem, ko zahteve skupaj s predlogom odločitve ni poslal v odločitev Vladi Republike Slovenije kot pristojnem organu oziroma ko je sam odločil o tej zadevi, čeprav zanjo ni bil pristojen, storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, saj glede na naravo ugotovljenih kršitev IP le-teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje. Organ oziroma njegov predstojnik je namreč tisti, ki mora v skladu z drugim odstavkom 21. člena in četrtim odstavkom 24. člena ZDIJZ pripraviti (le) predlog odločitve in skupaj s tem predlogom poslati zahtevo prosilca v odločitev Vladi Republike Slovenije. Glede na navedene določbe ZDIJZ tako ne more zadeve poslati IP sam v rešitev pristojnemu organu, zato pa je k temu (še posebej) zavezal organ, pri čemer je določil, da 15 dnevni rok začne teči od prejema te odločbe, smiselno upoštevajoč 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ od prejema zahteve. Vlada Republike Slovenije mora v skladu s slednjo določbo o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

 

Ker je IP po uradni dolžnosti odpravil izpodbijano odločbo že zaradi kršitev pravil postopka, se ne opredeljuje do pritožbenih ugovorov.

 

V zvezi z navedbo organa, ki jo je izpostavil v spremnem dopisu o odstopu pritožbe, da je prosilec zahtevo vložil kot …, pritožbo pa vlaga NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., Ljubljana, IP pripominja, da iz dopisov organa, št. 090-31/2015/20 z dne 21. 8. 2015 in št. 090-31/2015/26 z dne 1. 9. 2015, sicer izhaja, da je tekom postopka na prvi stopnji organ očitno v uvodu imenovano odvetniško družbo, za katero je spisni dokumentaciji priloženo pooblastilo navedene družbe NSM, d. o. o., štel (tudi) za pooblaščenca prosilca … (takšno pooblastilo spisni dokumentaciji sicer ni priloženo) ter izpodbijano odločbo tudi vročil tej pooblaščeni odvetniški družbi, vendar naj organ glede na izpostavljeno problematiko v ponovljenem postopku nesporno ugotovi tudi dejstva glede pooblastilnega razmerja oziroma zastopanja prosilca in tudi same osebe prosilca ter po potrebi dopolni postopek tudi v tej smeri.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št.106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

 svetovalka Informacijskega pooblaščenca

   

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka