Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.07.2016
Naslov: NSM neodvisni spletni medij, d.o.o. - Loterija Slovenije d.d.
Številka: 0902-4/2016
Kategorija: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec, kot oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, kakšna je bila vrednost oglasne kampanje žrebanja Super Lota, ki je bilo 27. marca 2016, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja iz "Pogodbe o zakupu oglasnega prostora", zato je pritožba dovoljena. Nadalje je IP ugotovil, da zahtevana informacija predstavlja pravni posel, ki ga je mogoče uvrstiti v okvir »naročila blaga oziroma za posel, s katerim se dosega enak učinek«, saj je zavezanec na podlagi navedene pogodbe plačal »zakup« in storitev (tisk plakatov) izvajalcu, kar pomeni, da sodi med informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.  Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru predmet presoje zgolj pogodbena vrednost, ki sodi med osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, do katerih se, v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, vselej dovoli dostop, je IP zaključil, da predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ne glede na oznako »poslovna skrivnost«.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-4/2016/7

Datum: 28. 7. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7.4.2016 medija Portal plus, izdajatelja NSM neodvisni spletni medij, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, po odgovornem uredniku Dejanu Steinbuchu, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirc Musar, d.o.o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor z dne 31.3.2016, Loterije Slovenije, d.d., Gerbičeva ulica 99, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilca zoper odgovor zavezanca Loterije Slovenije, d.d. z dne 31. 3. 2016 se ugodi in se odgovor v zavrnilnem delu odpravi ter odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe po navadni ali elektronski pošti posredovati naslednje dele Pogodbe o zakupu oglasnega prostora z dne 21.3.2016, in sicer: naslov pogodbe in datum ter zadnjo alinejo prve točke drugega člena pogodbe (oziroma prvo vrstico besedila na drugi strani pogodbe).

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 30. 3. 2016 na zavezanca naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da je na Ljubljanskih ulicah opazil reklamne plakate Loterije Slovenije v okviru mreže Citylight družbe Europlakat     d.o.o.,ki je v tej akciji oglaševala žrebanje, ki je potekalo v nedeljo, 27. marca 2016. Glede na navedeno je na podlagi 45. člena ZMed zastavil novinarska vprašanja: Koliko dni je znašalo obdobje oglaševanja Loterije Slovenije v Ljubljani v mreži (mrežah) Citylight družbe Europlakat d.o.o. v okviru te oglasne kampanje? Na koliko posameznih lokacijah v Ljubljani je Loterija Slovenija v okviru te oglasne kampanje oglaševala žrebanje Super Loto, ki je bilo 27. marca 2016? Za kakšno ceno (z vključenim DDV) se je Loterija Slovenije z družbo Europlakat d.o.o. sporazumela za oglaševanje v mreži (mrežah) Citylight v tej kampanji oziroma kakšna je bila vrednost te kampanje, vključujoč DDV?

 

Zavezanec je z elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2016 odgovoril, da je Super Loto v terminu od 11. do vključno 27. marca 2016, ko je bilo tudi končno žrebanje, oglaševal tudi na 380 city light površinah po celi Sloveniji: 180 LJ, 60 MB, 30 CE, 30 KR, 30 obala, 20 NG, 20 NM in 10 MS. Cena oglaševanja je poslovna skrivnost, njeno razkritje bi lahko vplivalo na pogajalske možnosti Loterije Slovenije v prihodnje.

 

Prosilec je dne 7. 4. 2016 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel svojo zahtevo in odgovor zavezanca ter navedel, da zavezanec ni odgovoril na vprašanje, kolikšna je bila cena oglaševanja. Po mnenju prosilca odgovor na zastavljeno vprašanje očitno izhaja iz konkretnega dokumenta (pogodbe), s katerim zavezanec razpolaga, saj dostopa ni zavrnil iz razloga, da dokumenti ne obstajajo. Zato je prosilec prepričan, da je njegova predmetna pritožba dovoljena (9. odst. 45. člena ZMed). Prosilec ocenjuje, da je zahtevana informacija, torej podatek o ceni oziroma vrednosti oglaševalske kampanje, informacija javnega značaja po 1. al. 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, saj je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker imajo v njem pravne osebe javnega prava zagotovljen prevladujoč vpliv v skladu s 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ. Prosilec je dodal, da zavezanec ni izkazal, da bi razkritje teh podatkov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu (3. odst. 6.a člena ZDIJZ), niti tega objektivno ne more izkazati. Prirejanje klasičnih iger na srečo (kamor sodi Loto plus, kot del klasične igre na srečo Loto) je namreč v skladu s 3. členom Zakona o igrah na srečo (ZIS) izključna pravica Republike Slovenije, pri čemer se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju odločata Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti: zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti; zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti; vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika; obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe; izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo; dejavnost, dosedanje ravnanje in finančno boniteto pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb; izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki; strateške razvojne dokumente za prirejanje iger na srečo; druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi. V skladu z izrecno določbo 5. odst. 3. člena ZIS lahko na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja. Eden od dveh je Loterija, ki ima za prirejanje Lota dodeljeno koncesijo do 30. 6. 2020. Zato o kakršnemkoli vplivu na konkurenčni položaj Loterije v zvezi z oglaševanjem Lota (oziroma Super Lota kot dela Lota) nikakor ni mogoče govoriti. Glede na navedeno prosilec vztraja, da se mu posreduje podatek o tem, za kakšno ceno se je Loterija z družbo Europlakat d.o.o. sporazumela za oglaševanje v mreži (mrežah) Citylight v oglaševalski kampanji za žrebanje Loto plus, ki je potekalo v nedeljo, 27. marca 2016, oziroma kakšna je bila vrednost te kampanje.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Lastniška struktura zavezanca izhaja iz Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 z dne 9. 8. 1996 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLPLS). Delež delničarjev je opredeljen v 1. členu ZLPLS, in sicer: 40% delež ima Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), 25% delež ima Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,15% delež ima Slovenski odškodninski sklad, 10% delež Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in 10% delež zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Loterije Slovenije. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji sta bili ustanovljeni kot pravni osebi javnega prava, z aktom, ki ga je sprejel Državni zbor (8. čl. ZLPLS). Glede na navedeno je zavezanec javna delniška družba s kapitalsko naložbo države in kot tak nedvomno zavezanec po ZDIJZ in po ZMed. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko je nastala informacija, ki je predmet zahteve, to je marca 2016.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec z elektronskim sporočilom z dne 31. 3. 2016 prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, kakšna je bila vrednost oglasne kampanje žrebanja Super Lota, ki je bilo 27. marca 2016. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ v povezavi z 8. odstavkom 45. člena ZMed, je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

IP je z dopisom z dne 13. 4. 2016, št. 0902- 4/2016/3, zavezanca pozval, da mu posreduje dokument, iz katerega izhaja informacija, za kakšno ceno se je Loterija Slovenije, d.d. z družbo Europlakat d.o.o. sporazumela za oglaševanje v mreži (mrežah) Citylight v oglaševalski kampanji za žrebanje Loto plus, ki je potekalo v nedeljo, 27.3.2016, oziroma kakšna je bila vrednost te kampanje, vključujoč DDV. Zavezanec je z dopisom z dne 14. 4. 2016 posredoval zahtevano dokumentacijo, in sicer »Pogodbo o zakupu oglasnega prostora« z dne 21. 3. 2016, iz katere iz zadnje alineje prve točke 2. člena izhaja odgovor na vprašanje, kakšna je bila skupna vrednost oglasne kampanje za žrebanje Loto plus, ki je potekalo v nedeljo, 27. 3. 2016, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

V obravnavanem primeru je predmet presoje pogodbena vrednost pogodbe o zakupu oglasnega prostora z dne 21. 3. 2016. IP je vpogledal v navedeno pogodbo in ugotavlja, da je z njo zavezanec kot kupec zakupil oglasni prostor in plačal strošek tiska plakatov, kar pomeni, da gre nedvomno za pravni posel, ki ga je mogoče uvrstiti v okvir »naročila blaga oziroma za posel, s katerim se dosega enak učinek«, saj je zavezanec na podlagi navedene pogodbe plačal »zakup« in storitev (tisk plakatov) izvajalcu, Europlakatu d.o.o. Po oceni IP navedena utemeljitev izhaja tudi iz novele ZDIJZ-C, katere namen je bil, da se krepita preglednost in odgovornost upravljanja s sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci. IP ugotavlja, da podatek o pogodbeni vrednosti, ki je predmet presoje, izkazuje prav slednje. Zato ni nobene logične razlage, da bi pogodbo, ki poleg izdatka za tisk plakatov izkazuje porabo sredstev za zakup oglasnega prostora, obravnavali drugače kot npr. zgolj pogodbo o naročilu plakatov (blaga), saj gre po učinku za enak pravni posel, ki izkazuje razpolaganje s sredstvi zavezanca, torej za posel v zvezi z izdatki zavezanca, kar je bil tudi glavni cilj novele ZDIJZ-C, da se usmeri v nadzor nad izdatki. Zakonodajalec je uporabil besedno zvezo »naročilo blaga«. Gre za širok pojem, saj ni mogoče predvideti vseh konkretnih pravnih poslov, ki jih sklepajo poslovni subjekti, vendar še vedno dovolj jasen, da ne moremo govoriti o pravni praznini. Pravne posle, ki naj bodo absolutno javni, je zakonodajalec opredelil po učinku, ki ga dosegajo posli, za katere so sklenjeni, ta učinek pa je, da gre za izdatek, ki ga ima zavezanec v konkretnem pravnem poslu. Navedeno pomeni, da tudi pogodba o zakupu oglasnega prostora, v kateri zavezanec nastopa v vlogi »kupca«, sodi med informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbene stranke Europlakat d.o.o., s katero je bila sklenjena navedena pogodba in iz katere izhaja informacija, ki je predmet presoje, jo je IP, z dopisom z dne 14. 7. 2016, št. 0902-4/2016/5, pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli.

 

Europlakat d.o.o. je odgovoril z dopisom z dne 20.7.2016, v katerem je navedel, da v upravni postopek št. 0902-4/2016 ne vstopa kot stranski udeleženec. IP glede na navedeno ugotavlja, da Europlakat d.o.o. v obravnavani zadevi ni pridobil statusa stranskega udeleženca.

 

Glede na to, da je prosilec zahteval zgolj informacijo, kakšna je bila skupna vrednost oglasne kampanje za žrebanje Loto plus, ki je potekalo v nedeljo, 27. 3. 2016, ki izhaja iz zadnje alineje prve točke 2. člena »Pogodbe o zakupu oglasnega prostora« z dne 21. 3. 2016, se je IP omejil na presojo, ali omenjena informacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), na kar se je v obravnavani zadevi skliceval tudi zavezanec.

 

IP je z vpogledom v pogodbo ugotovil, da je označena kot »poslovna skrivnost«, kar pomeni, da je v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Vendar pa IP ob tem opozarja na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov s katerimi se dosega enak učinek ), in sicer:

- podatek o vrsti posla,

- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Glede na to, da je v obravnavanem primeru predmet presoje zgolj pogodbena vrednost, ki sodi med zgoraj naštete osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, IP zaključuje, da gre v danem primeru za informacijo, pri kateri je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače to pomeni, da pogodbena vrednost iz konkretnega pravnega posla, ki ustreza opredelitvi iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ne glede na oznako »poslovna skrivnost«. Zakonodajalec je sicer zavezancem, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, omogočil, da lahko zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu (položaju zavezanca) konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, vendar IP ugotavlja, da se zavezanec v postopku ni skliceval na navedeno določbo (3. odst. 6.a člena ZDIJZ) oziroma ni zatrjeval, niti izkazal, da bi razkritje zahtevane informacije huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Prav tako slednjega ni ugotovil IP. Kot je poudaril že prosilec v pritožbi, je zavezanec eden od dveh, ki ima za prirejanje Lota dodeljeno koncesijo, zato o kakršnemkoli vplivu na konkurenčni položaj zavezanca v zvezi z oglaševanjem Lota (oziroma Super Lota kot dela Lota) dejansko ni mogoče govoriti. Ob tem pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da pogodbena stranka Europlakat d.o.o. glede razkritja zahtevane informacije ni imela nobenih zadržkov, saj bi sicer navedeno izkazovala v postopku, česar pa kljub pozivu ni naredila.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožbi prosilca treba ugoditi, zato je izpodbijan odgovor, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP še dodaja, da je bila predmet tega postopka le informacija glede skupne vrednosti oglasne kampanije (naslov pogodbe in datum ter zadnja alineja prve točke drugega člena pogodbe (oziroma prva vrstica besedila na drugi strani pogodbe), preostali del pogodbe pa ni bil predmet zahteve prosilca, zato se IP do drugih delov pogodbe ni opredeljeval (del pogodbe, ki ni bil predmet presoje v tem postopku, lahko zavezanec pred posredovanjem prosilcu prekrije).

 

 

 

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora zavezanec odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je zavezanec dolžan prosilcu posredovati zahtevano informacijo na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke