Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.07.2016
Naslov: NSM neodvisni spletni medij, d.o.o. - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Številka: 090-131/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Mediji
Status: Zavrženo


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba medija po devetem odstavku 45. člena Zmed ni dovoljena, ker odgovori na vprašanja, ki jih je postavil medij, ne izhajajo iz dokumenta, s katerim organ že razpolaga. Posledično je IP pritožbo medija zavrgel.
 

 

ODLOČBA OZ. SKLEP:

 

 

Številka: 090-131/2016/3

Datum: 12. 7. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 246. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija www.portalplus.si, izdajatelja Neodvisni spletni medij d.o.o., po uredniku Dejanju Steinbuchu, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirc Musar, odvetnica Nataša Pirc Musar iz Ljubljane (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 6. 2016, zoper zavrnilni odgovor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 20. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije, naslednji

 

 

SKLEP:

 

  1. Pritožba prosilca se zavrže.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Medij je dne 19. 5. 2016 na organ naslovil zahtevo po 45. členu Zmed. Navedel je, da je organ v svojem odgovoru pojasnil, da je v teku postopek nadzora nad…………………, zato prosilec postavlja naslednja novinarska vprašanja:

-       Kdaj ste začeli postopek nadzora (datum in ura)?

-       Na čigavo pobudo ste začeli postopek nadzora?

-       Zakaj ste tako pozno začeli s postopkom nadzora?

-       Kdaj (datum in ura) je bila opravljena prva meritev,…………?

-       Kdaj bo zaključen postopek nadzora?

 

Organ je prosilcu dne 20. 5. 2016 odgovoril, da je v teku postopek nadzora, ki ga agencija ne more komentirati. Kot je bilo prosilcu že večkrat pojasnjeno, agencija objavlja informacije oz. odločbe zaključenih nadzornih postopkov na svoji spletni strani.

 

Zoper zavrnilni odgovor organa z dne 20. 5. 2016 je prosilec dne 3. 6. 2016 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da odgovori na njegova vprašanja očitno izhajajo iz konkretnih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, ker je postopek nadzora v teku. Zato je prosilec prepričan, da je njegova pritožba dovoljena. Nadalje navaja, da je organ podajo odgovorov na njegova vprašanja vsebinsko zavrnil na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer ni izkazal izpolnjenosti predpostavk za obstoj te izjeme. Poleg tega podatki, ki jih je zahteval prosilec, tudi če so že bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, njihovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka. Ob dejstvu, da je znano, da je AKOS postopek nadzora začel in ga vodi, zgolj podatek o dnevu začetka nadzornega postopka in o tem, ali je postopek začet po uradni dolžnosti ali na podlagi pobude, nikakor ne more škoditi izvedbi postopka. Enako velja za podatek o tem, kdaj je bila opravljena prva meritev. S podatki je oziroma bi moral biti seznanjen tudi zavezanec v postopku in druge stranke postopka, ker sicer ne morejo zaščititi svojih pravic v postopku. V primeru, da stranke ne bi bile seznanjene s temi podatki, bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Prosilec meni, da se z izjemo varstva upravnega in drugih postopkov po 7. tč. prvega odstavka 6. člena in prvim odstavkom 5.a člena ZDIJZ varujejo podatki, ki nastajajo ali se pridobivajo za potrebe posameznega postopka. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu neučinkovitosti izvedbe postopka. Prosilec meni, da postopek ne bi bil nič manj učinkovit, če bi se javnost seznanila z dnem njegove uvedbe, podlago za njegovo uvedbo ter dnem izvedbe meritve. Ravno nasprotno, razkritje teh podatkov bi glede na splošni učinek, ki ga dosega nadzor javnosti nad državnimi organi preko ZDIJZ in Zmed, na izvedbo tega in prihodnjih nadzornih postopkov vplivalo le pozitivno. Prosilec še dodaja, da je v konkretnem primeru javni interes na razkritju teh informacij močnejši od interesa, ki ga varuje izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za nadzor nad oddajanjem radijskega signala. Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Prosilec želi v javnem interesu natančneje in vsebinsko razjasniti vprašanje, kdaj je AKOS uvedel nadzor ………………Preveriti torej želi, koliko časa organ, kot nadzorni organ na tem področju, ni ukrepal pa bi moral oziroma koliko časa je dopuščal okupacijo………………... Na podlagi vsega navedenega prosilec vztraja, da mu organ posreduje vsebinske odgovore na vprašanja, ki jih je zastavil z dopisom z dne 19. 5. 2016.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 20. 6. 2016 odstopil v reševanje IP.

 

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 7. 7. 2016 pri organu opravil ogled in camera.

 

Pritožba ni dovoljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Na podlagi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je sicer lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kot zavrnilni odgovor se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed v konkretnem primeru šteje odgovor organa z dne 20. 5. 2016.

 

Iz navedene določbe devetega odstavka 45. člena ZMed nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

 

IP je v obravnavnem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ, zato pritožba prosilca ni dovoljena. Organ je IP na ogledu in camera namreč pojasnil, da prosilcu v zavrnilnem odgovoru ni potrdil, da vodi postopek zoper zavezanca…………... Navedeno je navedel prosilec sam, v dodatnih vprašanjih z dne 19. 5. 2016. Kot izhaja iz odgovora organa z dne 20. 5. 2016, je organ navedel le, da je v teku nadzorni postopek. Kot je pojasnil organ, pooblaščena uradna oseba organa še vedno ugotavlja dejstva in okoliščine v postopku, zbira pojasnila, v postopku pa še ni bil izdan noben ugotovitveni akt. Prav tako subjekti, na katere se postopek lahko potencialno nanaša, s tekom postopka in ugotovitvami v postopku še niso bili seznanjeni, niti jim ni bila dana možnost, da se glede tega izrečejo. Po mnenju organa bi v tej fazi postopku nastala škoda, če bi se javnost seznanila s kakršnimikoli informacijami v zvezi z izvedbo postopka nadzora.

 

Ker je prosilec zahteval podatke v zvezi z nadzornim postopkom, ki naj bi ga organ vodil nad oddajanjem………………, je IP pri organu vpogledal v evidenco dokumentarnega gradiva in ugotovil, da ta ne vsebuje zadeve z nazivom zavezanca, ki zanima prosilca. Organ je še pojasnil, da nadzorni postopek vodi v zvezi z………….., vendar konkretnega zavezanca oz. ukrepov še ni identificiral. Navedeno je IP ugotovil tudi z vpogledom v spis pri organu, ki ga ta vodi v zvezi s konkretnim nadzornim postopkom in v katerem IP do dne 7. 7. 2016 ni zasledil nobenega dokumenta, ki bi se nanašal na imenovanega zavezanca.

 

Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ, zavrgel.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:                                                                    

mag. Kristina Kotnik Šumah                                        

namestnica pooblaščenke                                                      

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka