Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.04.2016
Naslov: NSM neodvisni spletni medij, d.o.o - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Številka: 090-21/2016
Kategorija: Notranje delovanje organa, Avtorsko delo
Status: Odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

Sklep Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokument v katerem izbrani ponudnik priporoča uporabo določenega formata dražbe. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba delno nedovoljena, ker je prosilec prepozno (v pritožbi) podal novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V preostalem delu je IP ugotovil, da izjema notranjega delovanja ni podana in da na zahtevanem dokumentu niso bile prenesene materilane avtorske pravice. Zato je v tem delu pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-21/2016/3

Datum: 6. 4. 2016

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 246. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi NSM, neodvisnega spletnega medija, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar d.o.o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 1. 2016, zoper odločbo, z dne 24. 12. 2015, št. 090-99/2015/5 Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p. p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednji

S K L E P:

 

1.     Pritožba prosilca zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 090-99/2015/5, z dne 24. 12. 2015, se zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje fotokopije dokumenta "Assesment of competition issues, regarding the Slovenian spectrum auction, Final report for APEK, 9 September 2013".

 

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

in

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje fotokopije dokumenta, v katerem izbrani ponudnik DotEcon priporoča uporabo določenega formata dražbe, ugodi in se odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 090-99/2015/5, z dne 24. 12. 2015 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v dokument "Options for the Slovenian Multi-Band Auction, Prepared for APEK, August 2013".
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je, dne 30. 10. 2015, od organa zahteval fotokopije:

             I.        dokumenta, v katerem izbrani ponudnik DotEcon priporoča uporabo določenega formata dražbe,

            II.        dokumenta, iz katerega izhaja ugotovitev organa, da v takrat veljavnih predpisih nima pravne podlage za izvedbo predlaganega formata dražbe.

 

Prosilec je, dne 16. 12. 2015, pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa.

 

IP je z dopisom št. 0900-310/2015/2, z dne 18. 12. 2015, organ pozval k ravnanju (odločitvi) v skladu z ZDIJZ.

 

Organ je z odločbo št. 090-99/2015/5, z dne 24. 12. 2015, v celoti zavrnil I. tč. zahteve, in sicer zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem je navedel, da zahtevani dokument vsebuje tudi algoritme poteka elektronske dražbe. Razkritje teh algoritmov bi lahko za določene subjekte povzročilo pridobitev konkurenčne prednosti. Organu pa bi razkritje oteževalo doseganje čim večjih vrednosti nadomestila za uporabo omejene naravne dobrine. Tako stanje bi nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa. Zahtevani dokument je nastal v zvezi z izvajanjem naloge upravljanja radiofrekvenčnega spektra, konkretno v zvezi z izvajanjem postopkov podelitve več frekvenčnih pasov preko javnega razpisa z javno dražbo. Namenjen je interni rabi organa in ne javnosti. Nadalje je navedel, da se pri izvajanju navedene naloge lahko v okviru notranjega delovanja organa oblikuje tudi določena predhodna dokumentacija, ki lahko zajema ugotovitve in ocene glede najboljših praks, analize primerjalne ureditve, analize posameznih tipov dražb in druge pomembne specifične informacije v zvezi z upravljanjem frekvenčnega spektra, ki pa so šele predhodna raziskovalna faza glede postopkov podelitve radijskega spektra in kot take predstavljajo zgolj interno razmišljanje organa. Vnaprejšnje razkritje zahtevanih informacij bi spremenilo način in vsebino dela organa ter hkrati tudi njegovo vlogo. Organ ne bi bil več popolnoma prost pri pridobitvi in oceni vseh podatkov, saj ta ne bi več potekala odkrito in neobremenjeno v duhu zaupnosti. V kolikor so javnosti vnaprej razkrita vsa razmišljanja, ocene vrednosti posameznih radijskih frekvenc, potencialni scenariji in rešitve organa, kot tudi problemi in specifike ter nasveti pri podeljevanju radijskih frekvenc, bi to lahko resno ogrozilo proces odločanja organa, saj bi lahko zainteresirani tržni udeleženci in druga javnost zlorabili informacije in bi formalno ali neformalno poskušali vplivati na organ (npr. pri oblikovanju razpisnih pogojev) in mu s tem povzročili motnje pri njegovem neodvisnem delovanju in izvajanju te dejavnosti oz. naloge. Organ še ni dodelil vseh prostih frekvenčnih pasov, zato bodo sledile nove javne dražbe. Zainteresirana poučena javnost bi lahko v postopku priprave javnega razpisa želela ovirati ali vplivati na delo organa s pritiski (lahko bodisi lobističnimi, bodisi medijskimi ali na kakšen drug način), saj obstaja možnost zlorabe in napačne uporabe informacij iz študij. Organ mora namreč v okviru vsakega javnega razpisa pred načrtovanjem izvedbe nove dražbe izbrati najustreznejši tip javne dražbe. Predhodno razkritje podatkov, ki vplivajo na izbiro, bi zato lahko ogrozilo integriteto same dražbe, saj bi jo operaterji lahko izigrali s prilagoditvijo svoje strategije. Zaradi tega se s podelitvijo novih frekvenc operaterjem ne bi moglo omogočiti stabilnega investicijskega okolja, posledično pa končni uporabniki ne bi mogli izkoriščati novo podeljenih frekvenc, ki so potrebne zaradi povečane potrebe po uporabi mobilnega interneta. Navedeno nikakor ni v javnem interesu. V konkretnem primeru gre za razkrivanje načina razmišljanja organa, kar potrjuje že dejstvo, da je organ tisti, ki je določil vsebino predmetnih dokumentov.

 

Zoper odločbo organa je prosilec, dne 13. 1. 2016, vložil pritožbo. Uvodoma je navedel, da je bil zahtevani dokument predmet javnega razpisa št. JN3199/2013. Izrecno je namreč bil del naročila izvedba celovite študije, v kateri izvajalec analizira možne formate dražbe in priporoči format dražbe za simultano podelitev pravic na radijskih frekvencah, pri čemer mora študija natančno predstaviti predlagani format dražbe in vsebovati tudi primerjavo z drugimi možnimi formati dražbe, podprto z razlogi, zakaj je predlagani format dražbe primernejši od ostalih možnih formatov. Na podlagi tega priporočila, naj bi se organ odločil, kateri format bo dejansko uporabil za prihodnje dražbe. Vsekakor zahtevani dokument ne more biti povezan z notranjim delovanjem organa, ker je rezultat javnega naročila in iz njega izhajajo tudi nadaljnje odločitve organa o izbiri formata dražbe, ki je že bila izvedena. Na njegovi podlagi je bila izvedena ne le javna dražba za podelitev frekvenc (ki je izvedena v javnem interesu in z njo neposredni proračunski uporabnik kot upravljavec radiofrekvenčnega spektra pridobi javna sredstva), ampak tudi sprememba zakona (ZEKom-1 A). Organ je že sam razkril javnosti, da je dobil priporočila o najprimernejšem formatu dražbe, in da je ugotovil, da je za izvedbo najprimernejšega formata dražbe potrebna sprememba zakona (ZEKom-1). Organ je dosegel spremembo zakona in za podelitev radijskih frekvenc domnevno uporabil format dražbe, ki ga je v zahtevanem dokumentu priporočil DotEcon. Zahtevani dokument ni bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa (ne izpolnjuje prvega kriterija za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), temveč je bil sestavljen s strani zunanjega izvajalca za potrebe izvedbe javne dražbe. O dostopnosti zahtevanega dokumenta po ZDIJZ je IP že odločil z odločbama št. 090-257/2014/13, z dne 30. 1. 2015 in št. 090-254/2014/13, z dne 30. 1. 2015. V citiranih dveh postopkih je organ bil pripravljen razkriti določene dele (7. čl. ZDIJZ) v predmetni zadevi zahtevanega dokumenta. Po takratnih ugotovitvah IP zahtevani dokument sploh ne vsebuje algoritmov. Algoritmi pa so za tip dražbe, ki ga je kasneje izbral organ, javno dostopni. Pravzaprav predstavljajo "pravila igre" javne dražbe, ki jo po naravi stvari morajo poznati tako dražitelji kot javnost zlasti v primeru, ko gre za javno dražbo, na kateri se podeljujejo pravice do uporabe omejene javne dobrine. Nadalje je prosilec navedel, da četudi bi bili izpolnjeni kriteriji za obstoj izjeme od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa gre vsekakor za podatke o porabi javnih sredstev (nanašajo se na izvedbo storitve, oddane po postopku javnega naročanja, ki je bil plačana iz javnih sredstev). Organ bi zato v vsakem primeru moral posredovati zahtevani dokument tudi na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilec je podredno zatrjeval tudi obstoj javnega interesa na razkritju zahtevanih informacij javnega značaja (2. odst. 6. čl. ZDIJZ). Prosilec želi v javnem interesu natančneje in vsebinsko razjasniti vprašanje, ali je bil izvajalec dražbe, ki je bil plačan iz javnih sredstev, izbran za izvedbo formata javne dražbe, za katerega je bilo jasno, da ga v skladu s takrat veljavno zakonodajo ni mogoče izvesti oz. ali je organ res sledil priporočilu izbranega ponudnika DotEcon in v kolikšni meri. Prosilec je nazadnje poudaril, da so bile materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentu prenesene na organ. Iz razpisne dokumentacije, ki je sestavni del pogodbe, sklenjene med organom in DotEcon (2. odst. 3. čl. pogodbe) namreč izrecno izhaja, da mora izbrani ponudnik organu zagotoviti zahtevani dokument v word in pdf formatu, natisnjen in vezan izvod in elektronsko kopijo, da mora ponudnik že ob oddaji ponudbe potrditi, da na organ prenaša pravice uporabe in  pravice intelektualne lastnine v zvezi s formatom dražbe (tč. 2.2.1, 2.2.7 in 2.2.8 razpisa). Prosilec zato meni, da organ razpolaga s pravico do reprodukcije zahtevanih informacij javnega značaja in na tej podlagi sme oz. mora posredovati dokument "Options for the Slovenian Multi-Band Auction, prepared for APEK, August 2013" in dokument "Assesment of competition issues, regarding the Slovenian spectmm auction, Final report for APEK, 9 September 2013".

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-99/2015/10, z dne 29. 1. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na pritožbene navedbe glede domnevnega prenosa materialnih avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu, iz zadeve št. 090-254/2014 kopiral naslednja dokumenta:

-       Standard Terms and Conditions (splošni pogoji poslovanja podjetja DotEcon Ltd)

-       pogodba št. 4301-5/2013/109, z dne 21. 6. 2013 sklenjena med organom in podjetjem DotEcon Ltd.

Ob tem je nastal uradni zaznamek št. 090-21/2016/2, z dne 5. 4. 2016:

 

K sklepu:

 

Pritožba je delno nedovoljena.

 

IP je v skladu z 247. čl. ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V skladu s 133. čl. ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje sklepa s katerim se postopek konča ali odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074).

 

Prosilec je v I. tč. zahteve zahteval posredovanje dokumenta, v katerem izbrani ponudnik DotEcon priporoča uporabo določenega formata dražbe. S takšnim zahtevkom je zajeta študija (Options for the Slovenian Multi-Band Auction, prepared for APEK, August 2013), ki jo je izdelalo navedeno podjetje. Prosilec je šele v pritožbi, z dne 13. 1. 2016 (torej po izdaji odločitve na prvi stopnji), razširil svojo zahtevo oz. je podal zahtevo za posredovanje dokumenta "Assesment of competition issues, regarding the Slovenian spectmm auction, Final report for APEK, 9 September 2013". Tega dokumenta ni izdelal izbrani ponudnik DotEcon (temveč podjetje Aetha), v njem tudi ni priporočila izbranega ponudnika DotEcon in posledično ta dokument ni zajet s prvotnim zahtevkom. Navedena zahteva (podana v pritožbi) je torej v okviru predmetnega upravnega postopka prepozna.

 

Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.

 

K odločbi:

 

Pritožba je utemeljena.

 

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter da je organ zavezanec po ZDIJZ.

 

1.     Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

IP je v nadaljevanju presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

-       razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

 

Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

 

Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokument vsebuje študije slovenskega tržišča na področju telekomunikacij in tipov javne dražbe, ki so najustreznejši glede na razmere na trgu. Gre torej za informacije, ki se ne nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa, temveč na zunanje dejavnike. Z vidika presoje obstoja prvega kriterija izjeme je bistveno tudi, da je bila javna dražba oz. javno naročilo že izvedeno v skladu z ugotovitvami presojanih študij. Gre za dokončno informacijo, ki je že bila potrjena pri organu. Organ je torej že izrazil svojo odločitev (v zunanjem delovanju) z razpisom za zbiranje ponudb za oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih zahtevane študije vsebujejo, v ničemer ne razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da presojani dokument ne izpolnjuje prvega kriterija izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ni presojal obstoja drugega kriterija.

 

V predmetni zadevi torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanega dokumenta ni podana.

 

Kljub temu, da se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta, IP v pritožbenem postopku tega ni presojal, ker to ni bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

2.     Glede avtorskih pravic:

 

Prosilec je v pritožbi navajal argumente, na podlagi katerih meni, da organ razpolaga s pravico do reprodukcije zahtevanih informacij javnega značaja. IP je preučil vsebino zahtevanega dokumenta in ugotovil, da izpolnjuje predpostavke za avtorsko delo (individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost – glej tudi 5. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju dalje ZASP). Organ se v izpodbijani odločbi sicer ni skliceval na avtorsko delo, saj je dostop zavrnil zaradi zatrjevanja izjeme, vendar po mnenju IP to ne more vplivati na ugotovitev, ali zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo ali ne.

 

Bistvenega pomena za ugotovitev, ali določen dokument predstavlja avtorsko delo, je presoja izpolnjevanja predpostavk za obstoj avtorskega dela po ZASP (individualnost, intelektualnost, stvaritev, izraženost, področje ustvarjalnosti, Povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 30-32.). IP je zato v nadaljevanju preverjal obstoj posameznih predpostavk glede zahtevanih dokumentov. Nedvomno so v konkretnem primeru izpolnjeni kriteriji stvaritve, izraženosti in področja ustvarjalnosti. Kriterij stvaritve namreč pomeni, da gre za delo, ki ga je ustvaril človek (in ne npr. računalnik), kriterij izraženosti, da je delo izraženo v zunanjem svetu (npr. da je napisano na papir), kriterij področja ustvarjalnosti pa, da mora iti za delo, ki pripada eni izmed treh kategorij – znanost, književnost ali umetnost. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo s področja tehnološke znanosti, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Kriterij duhovnosti pomeni, da gre za delo človekovega duha, da se torej z njim izražajo misli, občutki ipd. avtorja. Bistveno je, da gre za delo posameznikovega intelekta (duha) in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t. i. nematerialno dobrino, ki ga je treba razlikovati od njegovih nosilcev (npr. papirja). Posledično gre za delo, ki se lahko pojavlja in izkorišča sočasno na različnih koncih sveta (ubikviteta), ne da bi bilo s tem izčrpano (neizčrpnost). IP ugotavlja, da je pri zahtevanem dokumentu element duhovnosti izpolnjen. Ustvarjanje zahtevanega dokumenta je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje svojega stališča, ki je navedeno v zahtevanem mnenju, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode tehnične argumentacije in pri ubeseditvi tega stališča iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo teh intelektualnih stvaritev. Prav tako lahko zahtevani dokument hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem mnenje izčrpalo oz. zmanjšalo. Za zahtevane dokumente torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Obravnavana študija nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Gre za dokument, ki obsega 54 strani, v njem pa je pojasnjeno stališče avtorja glede vprašanja izbora tipa dražbe glede na specifike slovenskega tržišča in izkušnje iz tujih tržišč, kar bi lahko bilo narejeno na zelo različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil svoje stališče, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebuje zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za tehnično kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti.

 

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da zahtevana študija izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. V podporo tem ugotovitvam je tudi 12. alineja 2. odst. 5. čl. ZASP, ki med avtorska dela eksemplifikativno šteje tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave). IP torej ugotavlja, da ni dvoma, da obravnavana študija predstavlja avtorsko delo.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je avtor na organ prenesel materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. IP je iz zadeve št. 090-254/2014 pridobil dokumenta Standard Terms and Conditions (splošni pogoji poslovanja podjetja DotEcon Ltd) in pogodbo št. 4301-5/2013/109, z dne 21. 6. 2013, sklenjeno med organom in podjetjem DotEcon Ltd.

 

IP je ugotovil, da splošni pogoji poslovanja podjetja DotEcon vsebujejo določila v zvezi z avtorskimi pravicami, ki jih je organ sprejel ob podpisu pogodbe št. 4301-5/2013/109, pogodba sama pa ne vsebuje določil v zvezi z avtorskimi pravicami. Iz določila (25) v poglavju A.6 v splošnih pogojih poslovanja podjetja DotEcon Ltd. je mogoče razbrati, da avtor ni prenesel materialnih avtorskih pravic na organ. Razpisni pogoji, na katere se sklicuje v pritožbi prosilec, ne morejo nadomestiti razpolagalnega pravnega posla. Z drugimi besedami, četudi bi držale navedbe prosilca, da bi bilo glede na razpisno dokumentacijo mogoče sklepati, da bo oz. je izbrani ponudnik na organ prenesel pravico reproduciranja, se to v konkretnem primeru ni zgodilo. V obravnavanem primeru organ torej ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic tretji osebi.

 

Glede na vse navedeno je ob upoštevanju 2. odst. 25. čl. ZDIJZ prosilcu mogoče odobriti le vpogled. Iz navedene določbe ZDIJZ izhaja, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ glede oblike seznanitve upravičena odločiti drugače, kot se glasi zahtevek, tj. namesto posredovanja fotokopij odobriti vpogled, če je seveda izpolnjen pogoj obstoja varovanega avtorskega dela. V tem primeru ne gre za odločanje ultra ali extra petitum, ker gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve, in ne za poseg v vsebino zahtevka – predmet zahtevka namreč ostaja enak. V podporo temu stališču je tudi siceršnji duh transparentnosti in preglednosti nad informacijami javnega značaja ter upoštevaje načelo najširšega varstva pravic strank. Očiten nesmisel bi bil, če bi organ prosilcu zavrnil zahtevo zato, ker bi ta zaradi nepoznavanja vsebine dokumenta »napačno« formuliral način seznanitve.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. IP je, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v zahtevano študijo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil upoštevnosti katere izmed njih.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka