Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.07.2014
Naslov: novinarka Vesna Zadravec, RTV Slovenija - Zavarovalnica Triglav
Številka: 0902-6/2014
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju. zavezanec) je zavrnil zahtevo prosilke za pridobitev podatkov o pogodbeni vrednosti in storitvi, ki jih je zavezanec dogovoril s štirimi različnimi poslovnimi subjekti. Pooblaščenec je ugotovil, da ni bistveno, da je prosilka zahtevo formulirala v obliki vprašanja (npr. koliko denarja, katere storitve), amapk je bistveno, da surovi podatki, po katerih je spraševala prosilka, obstajajo v materializirani obliki in zavezanec z njimi razpolaga. Pooblablaščenec je ugotovil, da pogodbe, na katere se nanašajo zahtevani podatki (ki so nedvomno osnovni podatki o pravnih poslih, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 1. odst. 6.a člena), sodijo v kategorijo absolutno javnih informacij javnega značaja, ki jih predvideva ZDIJZ v 3. odst. 6.a člena - so torej podatki, ki se nanašajo na pravne posle, ki obsegajo sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

ODLOČBA:
Številka: 0902-6/2014/4
Datum: 9. 7. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke RTV Slovenija Vesne Zadravec, Kolodvorska 2-4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 16. 5. 2014, zoper pisni odgovor Zavarovalnice Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 15. 5. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se ugodi. Odgovor Zavarovalnice Triglav d.d. z dne 15. 5. 2014 se odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
-    dokumenta družbe Goldman Sachs International, označene z znakom IBD-2013-000524 (vključno s prilogama (annex A in B), pri čemer na prvi strani dokumenta ne sme prekriti imen in naslovov pogodbenih strank ter prve povedi prvega odstavka, na drugi strani dokumenta drugega odstavka (vključno s točkama a. in b.) in tretjega odstavka, na šesti strani šestega odstavka in na sedmi strani podpisnikov pogodbe;
-    dokumenta z oznako IBD-2013-001608, pri čemer ne sme prekriti imen in naslovov pogodbenih strank, naslova dokumenta, prvega odstavka pod besedilom »Dear Sir« in podpisnikov dokumenta;
-    Sponzorske pogodbe med zavezancem in Strelsko zvezo Slovenije št. 178/09, pri čemer ne sme prekriti na prvi strani imen, naslovov in zastopnikov pogodbenih strank, besedila 1. in 5. člena, razen imena in priimka posameznika v 2. alineji prvega odstavka 5. člena, ter podpisnikov in datuma podpisa pogodbe na zadnji strani;
-    dokumenta z naslovom »Ugovor o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o., z dne  5. 3. 2013, pri čemer ne sme prekriti imen, naslovov in zastopnikov pogodbenih strank, 1.1. točke prvega člena, prvega in tretjega odstavka 2.2. točke 2. člena, 4. člena, 6. člena in podpisnikov dokumenta ;
-    dokumenta z naslovom »Aneks k Ugovoru o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o., z dne 13. 3. 2013, pri čemer ne sme prekriti imen, naslovov in zastopnikov pogodbenih strank, 3. člena in podpisnikov dokumenta;
-    dokumenta z naslovom »Ugovor« med Motivo d.o.o. in zavezancem, podpisan dne 2. 12. 3013 in 14. 1. 2014, pri čemer ne sme prekriti imen, naslovov in zastopnikov pogodbenih strank, 1.2. in 1.3. točke 1. člena, 4.1. in 4.4. točke 4. člena in podpisnikov dokumenta;
-    Pogodbe o sodelovanju na področju tržno komunikacijskih aktivnosti št. 37/2012, med Pristop, d.o.o., in zavezancem, pri čemer ne sme prekriti imen, naslovov in zastopnikov pogodbenih strank, 1. do vključno  4. člena, 20. člena, priloge št. 1 te pogodbe ter podpisnikov in datumov podpisa pogodbe.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 17. 4. 2014 na podlagi ZDIJZ od zavezanca zahtevala odgovore na naslednja vprašanja:
1.    kolikšen je bil znesek pogodbe s podjetjem Goldman Sachs, ki je pripravilo načrt nakupa hrvaške družbe Croatia osiguranje in za koliko (če sploh) je bil predviden nižji znesek plačila, če posel ne bi uspel;
2.    koliko vsako leto zavezanec nameni Strelski zvezi Slovenije in kaj je razlog, da jo financira;
3.    kolikšen je bil posamezen znesek plačila podjetju Motivo in kakšne so bile storitve (novinarka je prosila za posamičen znesek vsake od pogodb);
4.    ali zavezanec sodeluje ali je sodeloval s podjetji v t. i. off-shorih (npr. Ciper), s katerimi, kaj je predmet pogodbe in kolikšni so bili zneski.

Zavezanec je dne 22. 4. 2014 prosilki pojasnil, da bo njena vprašanja obravnaval skladno z ZDIJZ in ji v predpisanem roku posredoval podatke, ki jih je po ZDIJZ-C dolžan razkriti. Prosilka je istega dne odgovorila zavezancu in navedla, da glede na to, da bo zavezanec njeno zahtevo obravnaval po ZDIJZ, prosi še za posredniške, in vprašala, koliko zavezanec letno nameni oglaševalski agenciji Pristop.

Zavezanec je na zahtevi prosilke odgovoril z dopisom z dne 15. 5. 2014, v katerem je navedel, da je po posvetu s Pooblaščencem ugotovil, da pri njenih vprašanjih ne gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ-C. Del njenih poizvedb, ki jih je lahko, je vendarle obravnaval po ZDIJZ-C in ji glede pogodb s podjetji Golman Sachs, Motivo in agencijo Pristop pojasnil, da podrobnosti, vezane na pogodbene odnose med partnerji, ne more in ne sme razkrivati, saj gre za poslovno skrivnost. Glede financiranja Strelske zveze Slovenije je zavezanec pojasnil, da v zadnjih letih z njo ni imel sklenjene pogodbe, da pa je šport področje, za katerega v zadnjih letih zavezanec namenja večji del sponzorskih sredstev. Podal ji je tudi pojasnila glede poslovanja s t. i. off-shore podjetji in zavrnil zahtevo za dostop do posredniških pogodb, ker te ne sodijo med pogodbe, ki jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ.

Prosilka je 16. 5. 2014 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zoper zavrnilni odgovor zavezanca, v delih, ki se nanašajo na podjetje Goldman Sachs, Strelsko zvezo Slovenije, podjetje Motivo in agencijo Pristop. Menila je, da vsaj nekateri podatki, ki jih je zahtevala, predstavljajo informacije javnega značaja in pojasnila, da bi po trditvah vodstva in nadzornega sveta zavezanca prevzem Croatia osiguranje utrdilo položaj Zavarovalnice Triglav kot skupine na balkanskem tržišču, vendar so poteze vodstva zavezanca kazale, da nima interesa prevzeti te hrvaške zavarovalnice. Pri tem je citirala hrvaški časnik Večernji list (dne 10. 10. 2013), navedla, da je težko verjeti, da bi Goldman Sachs predlagal rešitev, ki bi spominjala na privatizacijo iz 90. let, in se spraševala, zakaj je vodstvo zavezanca najelo drago svetovalno družbo, če ni imel interesa prevzeti Croatia osiguranje, saj je zavezanec s tem, kot družba v državni lasti, neposredno oškodoval davkoplačevalce. Prosilka je navedla, da je po njenih informacijah zavezanec vsaj do leta 2009 vsako leto doniral denar Strelski zvezi Slovenije, pri čemer je Janez Slapar danes predsednik Strelske zveze Slovenije (pred tem pa dolgoletni član) oče Andreja Slaparja, predsednika uprave zavezanca. Prosilka je menila, da bi takšna donacija lahko predstavljala konflikt interesov in da bi se morala podjetja zavedati, da ZDIJZ omogoča vpogled tudi v pravne posle, sklenjene v preteklosti, zato, da je javnost lahko obveščena, kako nespametno se je porabljal denar. Nadalje je navedla, da podjetje Motivo zastopa pevko Severino in je z zavezancem sklenilo vsaj dve pogodbi (eno, ki vključuje nastopanje v videospotu, in drugo za koncert za poslovne partnerje ob koncu leta). Prosilka je navedla, da je s pomočjo virov januarja 2014 razkrila, da je Severina zavezanca stala 45 tisoč evrov, pri čemer je bil odziv javnosti izjemen. Gledalci naj bi se spraševali, kako lahko ob vsesplošnem varčevanju državna podjetja trošijo denar tako lahkotno. Prosilka je prepričana, da je v interesu javnosti, da se razkrijejo zneski pogodb, sklenjenih med zavezancem in podjetjem Motivo. Glede sodelovanja zavezanca z agencijo Pristop je prosilka navedla, da oglaševanje ni neposredni posel zavezanca in da je ne zanima posamezna oglaševalska akcija, ampak, koliko na leto zavezanec nameni oglaševanju, kar po mnenju prosilke ne more biti poslovna skrivnost, ampak pomeni transparentno poslovanje podjetja v državni lasti.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-6/2014/2 z dne 29. 5. 2014 pozval zavezanca, da mu posreduje dokumente (pogodbe in anekse) iz katerih izhajajo podatki, ki jih je zahtevala prosilka, in da izkaže, da se te pogodbe ne nanašajo na svetovalne, avtorske, druge intelektualne storitve, donatorske ali sponzorske pravne posle oziroma pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, ter bi hkrati razkritje zahtevanih podatkov iz teh pogodb huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. Pozval ga je, da posreduje tudi morebitno drugo dokumentacijo, za katero meni, da je pomembna v tem postopku. Zavezanec je Pooblaščencu posredoval dokumenta družbe Goldman Sachs International, označena z znakoma IBD 2013 000524 (vključno z anex-oma A in B) in IBD-2013-001608, sponzorsko pogodbo med zavezancem in Strelsko zvezo Slovenije št. 178/09, »ugovor o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o, z dne  5. 3. 2013, z aneksom z dne 13. 3. 2013, »ugovor« med Motivo, d.o.o., in zavezancem, podpisan dne 2. 12. 3013 in 14. 1. 2014, poziv zavezanca Motivo d.o.o. z dne 3. 6. 2014 in odgovor Motivo, d.o.o. na poziv, ter pogodbo o sodelovanju na področju tržno komunikacijskih aktivnosti št. 37/2012, sklenjeno med zavezancem in Pristop, d.o.o., s prilogo.

Zavezanec je v svojem obsežnem odgovoru št. 55041-IJZ-1/14, z dne 5. 6. 2014, razložil svoje razumevanje določb in veljavnosti ZDIJZ, oporekal skladnosti ZDIJZ-C z Ustavo RS ter se izrecno opredelil do prosilkine zahteve. Navedel je, da pogodbe, ki niso izrecno naštete v 4.a členu ZDIJZ-C, ne sodijo med pravne posle, iz katerih bi bili prosilci upravičeni pridobivati informacije javnega značaja. Poudaril je, da prosilkina zahteva, ni zahteva za dostop do informacij javnega značaja, saj je ta zahtevala odgovore na vprašanja, na katera ji je zavezanec odgovoril, ni pa njene zahteve vsebinsko presojal po ZDIJZ-C, saj ni zahtevala dokumentov oziroma konkretnih pogodb. Menil je, da bi bilo posredovanje pogodb v nasprotju z načelom zakonitosti, saj informacijo razume kot dokument oziroma dokumentarno gradivo v fizični obliki (pri čemer je zavezanec citiral 4. člen ZDIJZ-C), ki pa jih prosilka nikoli ni zahtevala. Zavezanec je navedel, da je oseba zasebnega prava, ki posluje v lastnem interesu in pri tem uporablja lastna sredstva, v skladu z navodili vodstva, in da ne izpolnjuje javnega interesa in ni subjekt javnega prava, ki bi porabljal javna sredstva. Menil je, da prosilka ni z ničimer izkazala javnega interesa za dostop do pogodb, ki so določene kot poslovna skrivnost, oziroma glede teh pogodb ni izkazala, da je javni interes močnejši od interesa zavezanca, da zaščiti svoje poslovanje in odnos s poslovnim partnerjem. Nadalje je zavezanec menil, da prosilkina zahteva in potencialno ugodilna odločitev Pooblaščenca predstavljata kršitev prepovedi retroaktivnega učinkovanja predpisov, saj se nanašata na informacije, ki so nastale pred dnem 17. 4. 2014, ko je začel veljati ZDIJZ-C. Po mnenju zavezanca je retroaktivna veljava izjemoma možna le za posamezne zakonske določbe, nikakor pa ne za ves zakon, pri čemer določba zakona, da je poslovni subjekt zavezanec za dostop do informacij, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, po mnenju zavezanca ne zadostuje za zaključek, da je zavezanec dolžan razkriti podatke, ki jih je pridobil že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, saj bi moral zakonodajalec v zakonskem besedilu izrecno navesti, da je imel v mislih tudi takšne pogodbe oziroma podatke. Tega namena zavezanec ni zasledil tudi v nobeni drugi zakonski določbi niti v vladnem gradivu, kjer so predstavljeni cilji in nameni ZDIJZ-C. Interes za razkritje pogodb, ki jih sklepajo zasebnopravni subjekti, po mnenju zavezanca nima nikakršne osnove za razliko od interesa, ki obstaja pri javnih subjektih (ki jim je bil zakon dejansko najprej tudi namenjen) in ima podlago v 39. členu Ustave RS. Takšna ureditev je po mnenju zavezanca tudi v nasprotju z direktivo Evropske skupnosti 2003/98/ES (v nadaljevanju: PSI direktiva), na katero se zakon sklicuje, in s tem, zaradi razširjanja originalnih določb na subjekte zasebnega prava, krši pravo EU. Zavezanec meni, da je treba namesto 39. člena Ustave upoštevati predvsem ustavno načelo svobodne gospodarske pobude in pravice do zasebne lastnine in da javni organ krši oziroma omejuje te pravice s tem, ko posega v svobodo sklepanja poslov (kot osnovnega načela obligacijskega prava) in sili k neupoštevanju pogodbenih določb o poslovni skrivnosti (kar naj bi bilo ignoriranje načela pacta sunt servanda). Družbe pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so po mnenju zavezanca postavljene v slabši položaj kot enaki subjekti, v katerih te osebe niso lastniško udeležene, kljub temu, da zasledujejo enake interese, poslujejo na enak način in tudi lahko upravljajo z javnimi sredstvi. Zakon naj bi tako neupravičeno vzpostavljal neenakost med pravnimi subjekti, kar naj bi bilo tudi v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. Nadalje je zavezanec, konkretno glede pogodbe z Goldman Sachs, navedel, da je prosilka zahtevala zgolj podatke o znesku pogodbe in o tem, ali je bil predviden nižji znesek plačila v primeru neuspešnosti posla, zato zahteve prosilke v tem delu ni štel za zahtevo po 4. členu ZDIJZ-C. Vpogledu v celoten dokument nasprotuje, saj bi to presegalo dejansko zahtevo prosilke, ki po njegovem mnenju niti ne izpolnjuje zakonskih predpostavk. Pogodba z Goldman Sachs po mnenju zavezanca ni svetovalna pogodba. Iz nje naj bi bilo namreč razvidno, da Goldman Sachs nudi zgolj finančne nasvete in pomoč v zvezi s transakcijo, opredeljeno v prvem odstavku pogodbe, nikakor pa ne svetovanja (»recommendation«). Goldman Sachs naj bi se zavezal opraviti le splošne storitve, ki bi bile podlaga za sprejetje odločitve (npr. zbiranje in obdelava podatkov), ni pa se zavezal svetovati, usmerjati ali si prizadevati za sprejetje odločitve, pri čemer naj bi tudi izrecno izključil vrednostno stališče do odločitve pogodbenega partnerja. Opozoril je, da je celotna pogodba označena kot poslovna skrivnost in s tem predstavlja izjemo po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ-C, prav tako pa naj bi šlo tudi za izjemo po 11. tč. tega člena, saj je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa (tako zavezanca kot Goldman Sachs) in bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti obeh organov. O tem naj bi pričala tudi klavzula o poslovni skrivnosti in vsebina pogodbe sama, ki naj bi natančno opisovala delovanje in poslovanje obeh podjetij. Z razkritjem poslovne skrivnosti, s katero so označene določbe pogodbe, naj bi se tudi bistveno poslabšal konkurenčni položaj zavezanca, saj bi s tem kršil tako določila pogodbe kot tudi zaupen odnos s pogodbenim partnerjem. Razkril bi se tudi način ocenjevanja in vrednotenja, ki ga izvaja družba Goldman Sachs, kar naj bi temu podjetju otežilo ali onemogočilo nadaljnje poslovanje oziroma bi bistveno poslabšalo njen konkurenčni položaj v oziru na druge poslovne subjekte, saj bi ti lahko celotno metodologijo pregleda bodisi prevzeli bodisi to vedenje uporabili za sklenitev lastnih pogodb. Zavezanec je predlagal, da se družba Goldman Sachs vključi v postopek kot stranski udeleženec, saj bi razkritje dokumenta vplivalo tudi na njen položaj in pravice. V zvezi s sponzorsko pogodbo, sklenjeno s Strelsko zvezo Slovenije, je zavezanec navedel, da prosilka ni zahtevala pogodbe, ampak je le postavila vprašanje v zvezi z zneski, ki jih zavezanec vsako leto nameni zvezi, in s tem, kaj je razlog za financiranje zveze. Menil je, da bi, čeprav gre za pogodbo, ki sicer je zajeta v 4.a členu ZDIJZ-C, razkritje celotnega dokumenta predstavljalo kršitev 4. člena ZDIJZ in preseglo prvotno zahtevo prosilke. Zavezanec je dodatno ugovarjal razkritju pogodb, sklenjenih z družbo Motivo, d.o.o., ker meni, da bi to huje škodovalo konkurenčnemu položaju tega podjetja na trgu. Zahtevana informacija namreč vsebuje podatke o višini honorarja izvajalca, ki je po mnenju zavezanca izključno predmet medsebojnega dogovora in pogajanj. Razkritje pa bi po mnenju zavezanca povzročilo poslabšanje konkurenčnega položaja družbe tudi v oziru na druge poslovne subjekte, ki bi želeli skleniti pogodbo z njo, pa bi jim bili ponujeni drugačni pogoji zaradi drugačnih okoliščin. Zaradi razkritja poslovne skrivnosti, s katero so označene določbe pogodbe, naj bi se tudi bistveno poslabšal konkurenčni položaj zavezanca, saj bi s tem kršil tako določila pogodbe kot tudi zaupen odnos s pogodbenim partnerjem. Poudaril je, da ne gre za nobeno od pogodb iz 4.a člena ZDIJZ-C, ampak je to pogodba o promocijskem sodelovanju, ki je pravno gledano podjemna pogodba. Motivo, d.o.o. se je namreč zavezal angažirati izvajalca (Severino) za nastop v TV oglasu (v kar je bilo všteto tudi pojavljanje oziroma nastop na prireditvi zavezanca), zavezanec pa se je zavezal, da mu bo za to plačal. Šlo naj bi torej za tipično civilno pogodbo, s katero je bilo opravljeno določeno umsko delo. Po mnenju zavezanca ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 2. člena ZDIJZ-C, saj razkritje tega dokumenta ni potrebno za zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja organa. Zavezanec meni, da interes prosilke ne bi smel prevladati, ker razkritje ne bi dodatno zagotovilo javnosti in odprtosti delovanja zavezanca, ki je predvsem pravna oseba zasebnega prava, ki mora za uresničevanje svojih poslovnih interesov vlagati tudi v reklamo in prepoznavnost, za razliko od državnih organov, ki takšnih poslov ne potrebujejo. Ker naj bi bilo prosilki in javnosti že znano, da je zavezanec sodeloval z izvajalko Severino (iz javno objavljene reklamne kampanje in iz poročanja medijev o njenem nastopu na novoletnem koncertu), bi razkritje celotne pogodbe povzročilo le kršitev pogodbenih določil in poslabšanje konkurenčnega položaja zavezanca in družbe Motivo, d.o.o., na trgu, prosilka in javnost pa ne bi pridobila nobenih podatkov, ki ne bi bili že splošno znani. Pooblaščenec bi moral upoštevati tudi dejanski namen zakona in dejstvo, da gre v obravnavanem primeru za kolizijo med zahtevo prosilca, ki dokumenta za uveljavitev svojih interesov sploh ne potrebuje, in varstvom zavezanca in njegovega poslovnega partnerja, ki sta z razkritjem izpostavljena poslabšanju konkurenčnega položaja in kršitvi pogodbe. Zahteva prosilke (ki naj bi z bistveno informacijo iz dokumenta, ki ga zahteva, že razpolagala) po razkritju celotnega dokumenta (iz katerega bi bile razvidne obveze pogodbenih strank in cena) je po mnenju zavezanca pretirana oziroma ni v skladu z duhom ZDIJZ-C, zlasti ob tem, da naj bi določbe pogodbe vplivale izključno na pogodbena partnerja in ne na javni interes. Zavezanec je predlagal, da Pooblaščenec družbo Motivo, d.o.o., pozove v postopek kot stranskega udeleženca, saj bi bili z razkritjem ogroženi tudi pravice in interesi te družbe. Glede pogodb, sklenjenih s Pristop, d.o.o. je zavezanec poudaril, da prosilka ni zahtevala pogodb, ampak je samo želela vedeti, koliko zavezanec letno nameni temu podjetju, kar po mnenju zavezanca ni zahteva po dokumentu in ji ga zato tudi ni bil dolžan poslati. Poziv Pooblaščenca naj bi bil zato nezakonit in v nasprotju z določbo 4. člena ZDIJZ-C in zahtevo prosilke. Poudaril je, da pogodba ne sodi med pogodbe, ki jih ZDIJZ-C predvideva za razkritje, saj naj bi bila to podjemna pogodba, s katero se Pristop, d.o.o., zavezuje opraviti določeno umsko delo za zavezanca. Razkritje pogodbe bi bilo po mnenju zavezanca v nasprotju z načelom zakonitosti, istočasno pa pogodba zgolj ureja civilno oz. zasebno razmerje med poslovnima partnerjema, kar naj bi pomenilo, da ne gre za javni interes in razkritje ni potrebno za zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja organa. Poudaril je še, da je pravna oseba zasebnega prava in tržni subjekt, ki mora za svoje delovanje slediti tržnim zakonitostim, kamor sodi tudi reklamna kampanja.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je pisni odgovor zavezanca, s katerim je ta zavrnil zahtevo prosilke, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, štel kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odločbo preizkusil v delu, v katerih jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Glede na navedbe zavezanca Pooblaščenec pojasnjuje, da je v skladu s splošnimi pravnimi načeli Pooblaščenec v postopku dostopa do informacij javnega značaja pri odločanju vezan na zakone in podzakonske akte in nima možnosti odločanja neposredno na podlagi Ustave RS. Na podlagi 6. alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07-UPB1 in 109/12; v nadaljevanju: ZUstS) sicer lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi, vendar Pooblaščenec v konkretnem primeru ni zaznal nikakršnih neskladnosti določb ZDIJZ z Ustavo RS. Glede očitane retroaktivnosti, Pooblaščenec poudarja, da ZDIJZ v 5. odst. 1.a člena določa le obseg informacij javnega značaja, glede katerih so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, ne določa pa obveznosti poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom za nazaj – njihovo dolžnostno ravnanje določa le od uveljavitve ZDIJZ-C naprej. Zavezanec napačno trdi, da ZDIJZ nikjer izrecno ne določa, da je dolžan razkriti podatke, ki so nastali pred uveljavitvijo ZDIJZ-C; ta namreč v 5. odst. 1.a člena izrecno določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ne glede na to, pa se je o vprašanju dopustne retroaktivnosti že leta 2005 izreklo Upravno sodišče RS. V svoji sodbi št. U 1676-2003-31 je o vprašanju retroaktivne veljavnosti ZDIJZ glede organov zavezancev po 1. odst. 1. člena ZDIJZ jasno zapisalo, da je bistvo dopustnosti retroaktivne veljavnosti po 155. členu Ustave RS v tem, da retroaktivnost določa zakon in ne podzakonski akt. Sodišče je ob tem izrecno poudarilo, da »ni potrebno, da zakonodajalec v posebni določbi izrecno navede, da ima zakon učinek za nazaj v določenih in posameznih zakonskih določbah. Dovolj je, če iz besedila, logike, sistematike in namena zakona nedvoumno izhaja, da ima zakon v posameznih določbah učinek za nazaj«. V tem smislu je (analogno z odločitvijo Upravnega sodišča v prej citirani sodbi) z vidika jezikovne in logične razlage pomembno, da ZDIJZ v določbi 1. odst. 1.a člena govori o informacijah, s katerimi "razpolagajo" poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar še dodatno ne kaže na omejevanje informacij, ki padejo pod režim ZDIJZ, na čas po uveljavitvi ZDIJZ-C. Ob že citirani določbi 5. odst. 1.a člena ZDIJZ pa je vsakršno dodatno utemeljevanje tega kriterija za dopustnost retroaktivnega učinkovanja povsem odveč. Ustava RS v 155. členu postavlja še dva pogoja za dopustnost retroaktivnega učinkovanja predpisov, ki morata biti izpolnjena kumulativno: retroaktivnost zahteva javna korist in z retroaktivnim učinkom se ne posega v pridobljene pravice. Varstvo poslovnih skrivnosti gospodarskih družb, ki nastopajo na trgu in poslujejo s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je enako po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDIJZ-C (t. j. po ZGD-1, ki v 3. odst. 39. člena izrecno določa, da za poslovno skrivnost ni mogoče določiti podatkov, ki so po zakonu javni) - določilo 2. tč. 6. člena ZDIJZ se namreč uporablja tudi za zavezance, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V takem primeru zato ne gre za poseg v pridobljene pravice, če sta prejšnja in nova ureditev enaki. Pridobljene pravice se torej lahko nanašajo kvečjemu na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih podatki, niso bili dostopni javnosti po ureditvi pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, so pa postali odprti za javnost po novi ureditvi (t. j. z uveljavitvijo ZDIJZ-C). Na tej točki pride v poštev presoja načela zaupanja v pravo. Pooblaščenec, analogno z mnenjem Upravnega sodišča RS v prej citirani zadevi, meni, da je zakonodajalec imel stvarni razlog za to, da je med informacije javnega značaja zajel tudi informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C in so v času zahteve pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker je samo s takšno opredelitvijo lahko na celovit način zajeto delovanje teh poslovnih subjektov na z zakonom predvidenih področjih delovanja (4.a člen ZDIJZ) in ima to podlago v legitimnem javnem interesu, ki pa je v čim večji dostopnosti in obveščenosti javnosti o upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. odst. 1.a člena ZDIJZ).  Poleg tega je takšna pravna ureditev bila tudi dovolj predvidljiva. Predlog ZDIJZ-C je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora (EPA: 1500-VI), pred tem je bil v javni obravnavi, v javnosti pa se je intenzivno razpravljalo o predvidenih spremembah že vsaj devet mesecev pred uveljavitvijo zakona (glej na primer članek v spletnem Delu, dne 20. 7. 2013, URL: www.delo.si/novice/politika/prihaja-nov-zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-znacaja.html). Iz analogno identičnih argumentov je Upravno sodišče RS v prej citirani zadevi glede prvotne različice ZDIJZ iz leta 2005 ugotovilo, da tudi, če v konkretni zadevi gre za poseg v pridobljene pravice, ta poseg ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in ni bilo kršeno določilo 155. člena Ustave. Zato sodišče v tej zadevi postopka ni prekinilo, da bi Ustavno sodišče presodilo skladnost 4. člena ZDIJZ, ki ga je sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru.

Očitki zavezanca, da je veljavna ureditev v nasprotju z direktivo Evropske skupnosti 2003/98/ES (v nadaljevanju: PSI direktiva), na katero se zakon sklicuje, in s tem, zaradi razširjanja originalnih določb na subjekte zasebnega prava, krši pravo EU, so sicer v konkretnem postopku pravno irelevantni, vendar Pooblaščenec vseeno pojasnjuje, da se navedena direktiva nanaša in uporablja le za področje ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki jo ZDIJZ prav tako ureja, vendar je prosilka niti ni zahtevala in ne predmet presoje v predmetnem pritožbenem postopku. Prav tako se Pooblaščenec ne more strinjati z zavezančevimi očitki, da je ZDIJZ-C položaj poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava uredil v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Splošno načelo enakosti po Gustavu Radbruchu namreč zavezuje normodajalca, da obravnava bistveno enake primere enako in bistveno neenake različno, upoštevajoč njihovo različnost in lastnost – načelo enakosti je prizadeto takrat, ko ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in upravičuje razlikovanje ali pa enako obravnavanje oziroma na kratko - kadar  je samovoljno (glej Komentar Ustave RS, uredil L. Šturm; Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije; 2002). Lovro Šturm (Ibidem) opozarja na potrebno zadržanost ustavnosodne presoje, ki dopušča zakonodajalcu pri zakonodaji s področja gospodarskega usmerjanja, pospeševanja raznih dejavnosti v družbi in v podobnih primerih še posebno široko področje lastnega urejanja (v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice t. i. wide margin of appreciation).

Prosilka izpodbija odgovor zavezanca z dne 15. 5. 2014 le v delih, ki se nanašajo na pogodbe zavezanca z:
1.    Goldman Sachs (glede zneska pogodbe in storitve);
2.    Strelsko zvezo Slovenije (glede zneska in datuma pogodbe);
3.    Motivo d.o.o. (glede zneskov dveh pogodb in storitev)
4.    Pristop d.o.o. (glede letnega zneska, ki mu ga zavezanec nameni).

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ). Je pa sporno, ali zahteva prosilke vsebuje vse bistvene sestavine, da jo je mogoče obravnavati po ZDIJZ, ali je zavezanec z zahtevo prosilke ravnal procesno pravilno in ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja, ki jih je zavezanec dolžan posredovati prosilki.

Pooblaščenec najprej ugotavlja in poudarja, da je zavezanec že v svojem odgovoru prosilki (kasneje tudi v svojem obsežnem dopisu št. 55041-IJZ-1/14, z dne 5. 6. 2014) napačno citiral relevantne določbe zakonov – glede na njegove argumente in povzetke določb je jasno, da je na več mestih želel citirati ZDIJZ, citiral pa je ZDIJZ-C. Glede na to, da gre za očitno pomoto zavezanca, Pooblaščenec te kršitve pravil postopka ni štel za bistveno.

Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ne glede na to, se na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek), in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datum in trajanje posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Ne glede na to, lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ (zavezanec nedvomno sodi med zavezance, katerega podatki se po tej določbi ne posredujejo v svetovni splet), zavrnejo dostop do teh osnovnih podatkov o poslih, če v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena tega zakona izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Če se torej zahtevani podatki nanašajo na te primeroma navedene pravne posle, so zgoraj taksativno navedeni podatki (iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ) absolutno javni in Pooblaščenec nima nobenega manevrskega prostora pri presojanju obstoja poslovne skrivnosti. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere smatra, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Prosilki pa v postopku po ZDIJZ posebnega javnega interesa ni treba izkazati (razen izjemoma, kadar bi se na tak interes izrecno sklicevala na podlagi 2. odst. 6. člena ZDIJZ ali 2. odst. 4.a člena ZDIJZ, kar pa ni predmet presoje v tem postopku).

Res je, kot navaja zavezanec, da je treba upoštevati t. i. kriterij materializirane oblike informacije javnega značaja, kot ta izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, vendar pa je zavezanec primarno bistveno preozko interpretiral prosilkino zahtevo. Res je, da zavezancu ni treba na novo ustvariti informacije javnega značaja, če z njo še ne razpolaga - torej mu ni treba odgovarjati na vprašanja prosilcev in analizirati ali uparjati podatkov. Mora pa prosilcu posredovati podatke, ki se nahajajo v dokumentu (ali zadevi, dosjeju, registru, evidenci ali drugem dokumentarnem gradivu), s katerim razpolaga (in ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali ga je pridobil od drugih oseb), ne glede na to, da je prosilec zahtevo formuliral v obliki vprašanja. Ni namreč bistveno, ali je prosilec zapisal: »posredujte mi podatek o tem, koliko denarja …«, ali »posredujte mi dokument, v katerem je zapisano, koliko denarja …«, ali je zgolj zapisal »koliko denarja …«. V vseh treh primerih je namreč bistveno le, ali podatek (koliko denarja) izvira iz dokumenta, ki se nahaja v materializirani obliki in zavezanec z njim razpolaga – bistven je torej obstoj surovega podatka v materializirani obliki. Če ta obstaja (in so izpolnjeni drugi pogoji), ga mora organ prosilcu na njegovo zahtevo po ZDIJZ posredovati. Glede navedb zavezanca, da se je o zahtevi prosilke (postavljanju vprašanj) posvetoval s Pooblaščencem, le-ta poudarja, da se v skladu z zakonom in po ustaljeni praksi do konkretnih vprašanj zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, nikoli ne opredeljuje. V okviru uradnih ur svetovalci Pooblaščenca po telefonu dajejo le splošna pojasnila, ki jasno izhajajo iz ustaljene prakse in so podani izključno na podlagi navedb klicatelja, zato je zavezančevo sklicevanje na »posvet s Pooblaščencem« povsem neutemeljeno.

Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval zavezanec, prepričal, da se podatki, ki jih je zahtevala prosilka glede pogodb z Goldman Sachs, Strelsko zvezo Slovenije, Motivo, d.o.o., in Pristop, d.o.o., dejansko nahajajo v materializirani obliki (dokumenta družbe Goldman Sachs International, označena z znakoma IBD-2013-000524 (vključno s prilogama (annex A in B) in IBD-2013-001608, sponzorska pogodba med zavezancem in Strelsko zvezo Slovenije št. 178/09, »Ugovor o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o., z dne  5. 3. 2013, z aneksom z dne 13. 3. 2013, »Ugovor« med Motivo, d.o.o., in zavezancem, podpisan dne 2. 12. 3013 in 14. 1. 2014 ter Pogodba o sodelovanju na področju tržno komunikacijskih aktivnosti št. 37/2012, med Pristop, d.o.o., in zavezancem s prilogo) in zavezanec z njimi razpolaga. Pooblaščenec pritrjuje pritožbenim navedbam prosilke, da nobena pogodba ne sodi neposredno v osnovno poslovno dejavnost zavezanca, ki jo ta opravlja na trgu »navzven«, in dodaja, da gre pri vseh pogodbah (in pripadajočih aneksih) za poslovanje za lastno interno obratovanje in podporne dejavnosti oziroma mejne pravne posle, ki jih ZDIJZ izrecno opredeljuje v 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ (več o tem glej odločbo Pooblaščenca št. 0902-2/2014/2 z dne 9. 6. 2014).

Nadalje se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane pogodbe sodijo v t. i. delovno področje organa, ki pa je za zavezance za posredovanje informacij javnega značaja po drugem odstavku 1.a člena ZDIJZ (poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), opredeljeno bistveno ožje kot pri zavezancih za posredovanje informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ (t. j. organih), oziroma ali gre za podatke iz pogodb, ki so absolutno javni po izrecni določbi 3. odst. 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 6.a člena tega zakona.

Pogodba, sklenjena z Goldman Sachs in aneks (dokumenta št. IBD-2013-000524 in št. IBD-2013-001608), sta na vidnem mestu jasno označena za poslovno skrivnost (na prvi strani vsakega od obeh dokumentov je zapisano »strictly private and confidential«). Ostali dokumenti, iz katerih izhajajo podatki, ki jih je zahtevala prosilka, so v posameznih členih opredeljeni kot poslovna skrivnost. Glede na to, da prosilka ni zahtevala nobenih drugih podatkov, razen tistih, ki so taksativno navedeni v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, se Pooblaščenec v tej odločbi omejuje izključno na te podatke in se do obstoja poslovne skrivnosti v zvezi s preostalimi deli dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, ne opredeljuje. Odločanje Pooblaščenca je bilo v tem primeru torej omejeno predvsem na ugotavljanje, ali posamezna pogodba, glede katere je prosilka zahtevala podatke, predstavlja pogodbo za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

Pogodba, sklenjena z Goldman Sachs, (dokument z oznako IBD-2013-000524) je nedvomno svetovalna pogodba, prav zato, ker se je Goldman Sachs z njo zavezal nuditi finančne nasvete in pomoč v zvezi s transakcijo (»… is … engaged … as financial adviser …«; »… will provide with financial advice and assistance …«); je pa v pogodbi izrecno podarjeno, da bo investicijske nasvete podal le v obliki informacije in ne v obliki priporočila (»investement advice … will be provided by way of information only, and not by way of recommendation …«). Posledično tudi aneks k tej pogodbi (dokument z oznako IBD-2013-001608) ustreza definiciji informacije javnega značaja po 1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 5. al. 1. odst. 6.a člena ZDIJZ. Pooblaščenec je moral zato ugotoviti le še, kje v pogodbi in aneksu sta navedena podatek o vrsti posla (storitvi) in podatek o pogodbeni vrednosti. Ugotovil je, da je podatek o vrsti storitve (posla) naveden v prvi povedi prvega odstavka, podatek o pogodbeni vrednosti pa v pogodbi: v drugem odstavku (v točkah a. in b.), v tretjem odstavku na drugi strani pogodbe in v šestem odstavku na šesti strani; v aneksu je podatek o pogodbeni vrednosti naveden v prvem odstavku pod besedilom »Dear Sir«. Glede na to, da podatki o vrsti posla (storitve) in vrednosti postanejo relevantni šele skupaj s podatkom o strankah pogodbe in podpisnikih pogodbe, mora zavezanec razkriti tudi te podatke, kot to izhaja iz 1. in 2. al. 1. tč izreka te odločbe.

Glede sponzorske pogodbe med zavezancem in Strelsko zvezo Slovenije št. 178/09 sploh ni sporno, da gre za sponzorsko pogodbo (kar izhaja že iz njenega naslova in tudi iz njene vsebine). Pooblaščenec je ugotovil, da je podatek o pogodbeni vrednosti naveden v 5. členu te pogodbe (pri čemer je v 2. al. tega člena zapisan podatek o imenu in priimku posameznika, katerega osebni podatki so varovani, saj ni nobene pravne podlage, da bi se razkrili), podatek o datumu posla pa na zadnji strani pogodbe. Glede na to, da podatki o datumu posla in pogodbeni vrednosti postanejo relevantni šele skupaj s podatkom o strankah pogodbe, podpisnikih pogodbe in podatkom o vrsti posla (ki je zapisan v 1. členu te pogodbe), mora zavezanec razkriti tudi te podatke, kot to izhaja iz 3. al. 1. tč izreka te odločbe.

Glede dokumentov: »Ugovor o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o., z dne  5. 3. 2013, »Aneks k Ugovoru o promotivnoj suradnji« med Motivo, d.o.o., zavezancem in Pristop, d.o.o., z dne 13. 3. 2013, in »ugovor« med Motivo d.o.o. in zavezancem, podpisan dne 2. 12. 3013 in 14. 1. 2014, je zavezanec trdil, da gre za podjemno pogodbo oziroma »tipično civilno pogodbo, s katero je bilo opravljeno določeno umsko delo«. Slovenski civilnopravni red ne pozna sistema numerus clausus pravnih poslov in nikakor ne predpostavlja, da se za avtorske oziroma intelektualne storitve ne more skleniti podjemna pogodba. Še več, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP) v 4. odst. 99. člena celo izrecno določa, da se za avtorsko pogodbo o naročilu dela uporabljajo določbe o podjemniški pogodbi. Tudi ZDIJZ delovnih področij, glede katerih so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, ni opredelil glede na tip pogodbe po civilnopravni opredelitvi (oziroma glede na pravno kvalifikacijo po Obligacijskem zakoniku), ampak je v 3. odst. 6.a člena ZDIJZ zapisal »… donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek«. Izpolnjenost kriterijev delovnega področja se torej presoja glede na vsebinski učinek, ki ga pogodba dosega, in ne glede na civilnopravno kvalifikacijo tipa obveznosti. Argument, da pogodba ne sodi v domet 3. odst. 6.a člena, ker je podjemna pogodba, je v postopku dostopa do informacij javnega značaja pravno povsem irelevanten. Bistveno je vprašanje, ali nastop v promocijskem videospotu in na prireditvi dosega učinek avtorske oziroma intelektualne storitve. Pooblaščenec se je z vpogledom v zgoraj navedene tri dokumente in zlasti ob opisu, ki ga je podal že zavezanec sam (da se je s pogodbama druga pogodbena stranka zavezala za zavezanca opraviti umsko delo), prepričal, da gre v vseh treh primerih za pravni posel, sklenjen z namenom, da se opravi avtorska oziroma intelektualna storitev. Motivo, d.o.o. se je namreč zavezal angažirati izvajalca (Severino) za nastop v TV oglasu (v kar je bilo všteto tudi pojavljanje oziroma nastop na prireditvi zavezanca), zavezanec pa se je zavezal, da mu bo za to plačal. Gre torej za tipično civilno pogodbo, s katero je bilo dogovorjeno, da se opravi določeno umsko delo. Vsi ostali argumenti zavezanca v zvezi s tema dvema pogodbama in aneksom so pravno povsem neutemeljeni. Namen, ki ga ZDIJZ zasleduje, je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato je tudi jasno določil, kateri podatki iz katerih pogodb so absolutno javni. Interes javnosti (in ne zgolj prosilke) je očitno prepoznal že zakonodajalec s sprejemom ZDIJZ-C, zato kot že navedeno, Pooblaščenec niti nima pristojnosti, da bi glede podatkov, ki jih je zahtevala prosilka in jih ZDIJZ opredeljuje v 3. odst. 6.a člena v povezavi s 1. odst. 6.a člena, tehtal med interesom prosilke na dostopu do informacij javnega značaja in interesom zavezanca, da ščiti svoje poslovne interese, ker je tehtanje glede osnovnih podatkov o pogodbi predhodno opravil že zakonodajalec. Namen in bistvo ZDIJZ je prav v tem, da ima javnost možnost nadzorovati ravnanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in da se ti zavedajo, da jih ima javnost pri upravljanju s finančnimi sredstvi možnost nadzorovati. S tem se preprečuje neodgovorno trošenje sredstev, ki jih v poslovne subjekte na različne načine vlagajo osebe javnega prava, zmanjšuje korupcijska tveganja in nedovoljen vpliv oseb javnega prava na poslovne subjekte, nad katerimi imajo prevladujoč vpliv, ter se ureja ustavna pravica posameznika, da dostopa do informacij javnega značaja. Argument zavezanca, da prosilka v primeru ugodne rešitve njene zahteve oziroma pritožbe ne bi pridobila nobenih podatkov, ki javnosti niso že znani, je povsem v nasprotju sam s seboj. Trditev, da določbe pogodbe vplivajo izključno na pogodbena partnerja in ne na javni interes, kaže na popolno nerazumevanje »duha ZDIJZ«, na katerega se sklicuje zavezanec, in umestitev ZDIJZ v slovenski pravni red. Razkritje pogodbenih določil, ki jih zakon določa za javne, nikakor ne more pomeniti kršitve pogodbenih določil, saj je zakon nad pogodbeno svobodo posameznih pravnih subjektov, kar predvideva ne le Ustava RS (2. odst. 74. člena in splošna določba 15. člena), ampak izrecno poudarja tudi Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZGD-1) v 3. odst. 39. člena (»Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni …«). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da navedeni trije dokumenti dosegajo učinke pogodbe o izvedbi avtorske oziroma intelektualne storitve, je nadalje ugotavljal le še, kje v teh dokumentih se nahajajo podatki o pogodbeni vrednosti in vrsti posla. To je ugotovil z vpogledom v te tri dokumente in odločil, da mora zavezanec prosilki omogočiti seznanitev z deli dokumentov, kot to izhaja iz 4. do 6. al. 1. tč. izreka te odločbe, saj podatki o vrsti posla, pogodbeni vrednosti in pogodbenih partnerjih izhajajo iz teh delov pogodb oziroma aneksa.

Pooblaščenec se je z vpogledom v Pogodbo o sodelovanju na področju tržno komunikacijskih aktivnosti št. 37/2012, med Pristop, d.o.o., in zavezancem, prepričal, da sta se s to pogodbo zavezanec in Pristop d.o.o. dogovorila, da bo Pristop d.o.o. za zavezanca opravljal trženjsko komunikacijske aktivnosti, kar po svoji naravi nedvomno so intelektualne in avtorske storitve. Pogodba je bila sklenjena za daljše obdobje in ne le za posamezno storitev, zato iz nje dejansko izhaja podatek o tem, koliko letno zavezanec nameni agenciji Pristop. Argumenti zavezanca v zvezi s to pogodbo so v bistvenem enaki kot glede pogodb z Motivo d.o.o., zato se Pooblaščenec do njih na tem mestu ne opredeljuje še enkrat. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da pogodba dosega učinke pogodbe o izvedbi avtorske oziroma intelektualne storitve, je nadalje ugotavljal le še, kje v tem dokumentu se nahajajo podatki o pogodbeni vrednosti in vrsti posla. To je ugotovil z vpogledom v to pogodbo in odločil, da mora zavezanec prosilki omogočiti seznanitev z deli dokumenta, kot to izhaja iz 7. al. 1. tč. izreka te odločbe, saj podatki o vrsti posla, pogodbeni vrednosti, datumu in trajanju pogodbe in pogodbenih partnerjih izhajajo iz teh delov pogodbe. Glede tega dela zahteve prosilke (koliko letno nameni) je bistven tudi podatek o datumu in trajanju pogodbe, zato je Pooblaščenec odločil, da mora zavezanec razkriti tudi te dele pogodbe, ki so po izrecni določbi 3. odst. 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 6.a člena tega zakona prav tako absolutno javni.

Pooblaščenec mora v skladu s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pravna korist je v skladu z definicijo 2. odst. 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Pooblaščenec je ob pregledu dokumentacije, ki je bila predmet odločanja v tem postopku, ugotovil, da glede na enostavnost zadeve in očitnost zakonskih določb, Goldman Sachs, Strelska zveza Slovenije, Motivo d.o.o. in Pristop d.o.o. v predmetnem postopku niti nimajo pravnih koristi, vsekakor pa ta odločba nanje (tudi, če bi potencialno obstajale) nikakor ne more vplivati, saj so podatki, na katere se je nanašala prosilkina zahteva, absolutno javni že po izrecni določbi 3. odst. 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odst. tega člena.

Pooblaščenec je s to odločbo odločil le o podatkih, ki jih je zahtevala prosilka in izhajajo iz delov pogodb, ki so opredeljeni v 1. tč izreka te odločbe – glede preostalih delov pogodb se Pooblaščenec v tej odločbi ni opredelil, saj je odločal le v okviru pritožbenih navedb prosilke, izhajajoč iz zahteve prosilke z dne 17. 4. 2014 in 22. 4. 2014. 
 
Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da podatki, ki jih je zahtevala prosilka, izhajajo iz prej navedenih pogodb in aneksov, s katerimi zavezanec razpolaga v materializirani obliki in dosegajo učinke, opredeljene v 3. odst. 6.a člena ZDIJZ, hkrati pa ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa, ampak absolutno javne podatke, taksativno navedene v 1. odst. 6.a člena ZDIJZ. Zavezanec je na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, odpravil. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena je, na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ, odločil tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :                                 
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka Pooblaščenca   
                           
Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka