Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.09.2014
Naslov: novinarka Vanja Brkić, Dnevnik - Energetika Ljubljana
Številka: 090-152/2014
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Ali gre za delovno področje organa?, Poslovna skrivnost, Kazenski postopek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumentov, ki so bili sklenjeni med družbo Energetika Ljubljana, d.o.o., in družbo Grep, d.o.o.: Pismo o nameri, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice. Pri tem se je skliceval, da gre za njegovo tržno dejavnost, podredno pa tudi na izjemo poslovne skrivnosti in varstvo kazenskega postopka. Pooblaščenec je odločil, da so v skladu z novelo ZDIJZ-C, predmet zahteve informacije v zvezi s pridobivanjem stvarnega premoženja poslovnega subjekta, ki sodijo v okvir informacij javnega značaja, opredeljenih v prvi alineji 4.a členu ZDIJZ. Pri presoji obstoja zatrjevanih izjem je Pooblaščenec ocenil, da je podana izjema poslovne skrivnosti za prilogo k dokumentu Pismo o nameri, ne pa glede drugih informacij. Prav tako je ugotovil, da ni podana izjema varstva kazenskega postopka. Pritožbi je zato delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-152/2014/5
Datum: 2. 9. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Dnevnika, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana z dne 5.6.2014 (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 23.5.2014, brez številke Energetike Ljubljana, d.o.o., Verovškova 62, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1 Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Energetike Ljubljana, d.o.o. z dne 23.5.2014, brez številke, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v Pismo o nameri brez priloge z dne 19.10.2009, Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice brez priloge z dne 25.5.2010 in v Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice z dne 17.8.2011 oziroma 16.8.2011.
2. Glede dostopa do priloge k Pismu o nameri z dne 19. 10. 2009 se pritožba prosilke zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 24. 4. 2014 po elektronski pošti naslovila na organ zahtevo za vpogled v kupoprodajno pogodbo za prostor za centralno hladilno strojnico v Stožicah, ki jo je Energetika Ljubljana d.o.o., sklenila s podjetjem Grep,d.o.o., za vpogled v anekse ali morebitne predpogodbe, ki so povezane s tem poslom.

O zahtevi prosilke je organ izdal odločbo z dne 23. 5. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrni. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je dne 25. 4.2014 posredoval prosilki odgovor po elektronski pošti, v katerem je skladno s 6a. členom ZDIJZ razkril podatke o vrsti posla, skupni pogodbeni vrednosti posla, pogodbenega partnerja, leto sklenitve pogodbe in leto sklenitve aneksa. Navedene podatke je razkril Nacionalni preiskovalni urad in se nahajajo v sporočilih za javnost z dne 28. 3. 2914 na spletni strani NPU. V nadaljevanju je organ presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja. Predmet presoje v predmetnem postopku so sledeči dokumenti, ki so bili sklenjeni med družbo Energetika Ljubljana, d.o.o., in družbo Grep, d.o.o.: Pismo o nameri, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice (vse v nadaljevanju: dokumentacija). V obrazložitvi je organ navedel, da je javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. oseba javnega prava in izvajalec gospodarske javne službe, in sicer na podlagi občinskih odlokov izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote ter dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Odloki, ki urejajo javnopravno delovanje družbe, so naslednji: Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Škofljica (Uradni list RS, št. 85/2011), Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Ig (Uradni list RS, št. 78/2002), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št 24/2010), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 63/2012), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/2013), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 77/2012), Odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 27/2005), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Uradni list RS, št. 14/2006). Organ opravlja tudi zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih pa ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila oziroma izvajanje gospodarske javne službe, saj gre samo v tem delu za informacije, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem organa. Organ navaja, da je tako tudi stališče Pooblaščenca v odločbi št. 090-9/2014-10 z dne 24. 4. 2014. Dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, so nastali pri izvajanju tržne dejavnosti, in sicer pri izvajanju dejavnosti dobave hladu.

Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993 s spremembami, v nadaljevanju: ZGJS) določa, da se gospodarske javne službe določijo, med drugim, tudi z zakoni s področja energetike. Energetski zakon (Ur.l.RS, št. 17/2014, v nadaljevanju EZ-1) določa vrste gospodarskih javnih služb na področju energetike (1. člen EZ-1). V EZ-1, ki taksativno našteva vrste gospodarskih javnih služb, dobava hladu ni določena kot gospodarska javna služba. EZ-1 taksativno določa naslednje gospodarske javne službe, med katerimi pa, kot že navedeno, ni navedene dobave hladu: dejavnost sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja dejavnost operaterja trga z elektriko (38. člen EZ-1), dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (177. člen EZ-1), dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (216. člen EZ-1), dejavnost distribucije toplote in dejavnost energetskih plinov (284. člen EZ-1). Organ je izgradnjo naprav za hlajenje (centralne hladilne strojnice, hladilne naprave ter hladovodnega omrežja), pridobivanje prostora za postavitev centralne hladilne strojnice za namen dobave hladu preko zgrajenega lokalnega sistema daljinskega hlajenja v športnem parku Stožice in samo dobavo hladu izvajal v okviru tržne dejavnosti. Namen vseh navedenih aktivnosti je bila dobava hladu kot tržne dejavnosti, kar je tudi skladno z Energetskim zakonom, kot je bilo že navedeno. Organ dodaja, da je hladovodno omrežje za namene hlajenja objektov na območju športnega centra Stožice lokalno omrežje na zaokroženem območju s specifičnimi tehničnimi karakteristikami in posledično s specifičnimi dobavnimi in ekonomskimi pogoji pri odjemu hladu, tako da pogodbena določila niso vezana na energetsko zakonodajo z vidika izvajanja javne službe, temveč so v celoti podvržena tržnim zakonitostim. V nadaljevanju organ pojasnjuje, da je v Odloku o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Ur.l.RS, št. 14/2006) v 1. členu navedeno, da ta odlok ureja na območju Mestne občine Ljubljana način opravljanja naslednjih izbirnih gospodarskih javnih služb: dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, distribucija toplote. V drugem členu je navedeno, da imajo pojmi po tem odloku naslednji pomen: Distribucija toplote obsega oskrbo s toploto ali hladom, ki jo izvaja distributer toplote. Distributer toplote opravlja naloge sistemskega operaterja in dobavitelja toplote. Nadalje so v 5. členu Odloka navedene storitve javne službe: distribucija zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj plinovodnega omrežja in naprav, dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, distribucija toplote po toplotnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj toplotnega omrežja in naprav ter dobava toplote tarifnim odjemalcem, načrtovanje in pospeševanje oskrbe z zemeljskim plinom, toploto in hladom, odčitavanje števcev porabe zemeljskega plina, toplote in hladu. Vse navedeno bi sicer lahko pomenilo, da tudi distribucija hladu sodi v okvir izbirne gospodarske javne službe po Odloku, če se seveda izvaja na način distribucije, to je preko energetskega omrežja od prenosnega omrežja do končnega odjemalca. Treba pa je opozoriti, da je v Odloku navedena opredelitev oskrbe s hladom v tretji točki prvega odstavka 4. člena EZ-1 opredeljena oziroma določena s terminom »daljinsko hlajenje«, ki pomeni distribucijo ohlajenih tekočin iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah. Daljinsko hlajenje pa v EZ-1, ki na podlagi ZGJS edini lahko določi vrsto gospodarskih javnih služb, ni opredeljeno kot gospodarska javna služba, zato tudi Odlok nima pravne podlage v zakonu za določanje distribucije hladu kot gospodarske javne službe. Ne glede na navedeno, pa v konkretnem primeru ne gre za izvajanje daljinskega hlajenja iz centralnega proizvodnega vira, kot je določeno v EZ-1, temveč za lokalni sistem hlajenja na objektu, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, saj predmetna distribucija oziroma dobava ohlajenih tekočin ne poteka iz centralnega proizvodnega vira, temveč gre za lokalno strojnico, namenjeno zgolj uporabi hlajenja za dvorano in tudi ne gre za distribucijo do končnih odjemalcev v več zgradbah, saj je namenjena zgolj uporabi dvorane v Stožicah. V konkretnem primeru so predmet zahteve informacije o oskrbi s hladom, pri kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. V tem delu je organ podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu in lahko to storitev zaračuna v višini, ki jo sam določi in je torej v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Glede na navedeno zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanje tržne dejavnosti, kar izrecno dopušča tudi EZ. Dokumenti, ki jih zahteva prosilka in so navedeni v prvi točki te obrazložitve, se v celoti nanašajo na pogoje za izvajanje dejavnosti dobave hladu kot tržne dejavnost v športnem centru Stožice, kar velja tako za pogodbo in aneks, vezan na nakup prostora za centralno hladilno strojnico v športnem parku Stožice, kot pismo o nameri. Organ je v postopku ugotovil, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja, saj se nanaša na tržno dejavnost, zato je organ ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva, Za odločitev v konkretnem primeru je odločilno dejstvo, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu niso nastale v zvezi z izvajanjem njegovih javnopravnih nalog, ampak v zvezi z izvajanjem tržne dejavnosti. Kot je bilo navedeno že v odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 090-9/2014710 2 dne 24. 4. 2014 v identičnem primeru, gre za storitev organa, ki nikakor ni vezana na njegovo javnopravno delovanje, temveč se nanaša na zasebnopravni del dejavnosti, zahtevane informacije niso informacije javnega značaja. Organ dodatno pojasnjuje, da je na podlagi obrazložitve v II. točki te odločbe izvzet iz kroga organov zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, saj se zahtevajo dokumenti, za katere je organ presodil, da niso informacije javnega značaja in jih je organ izvajal v okviru tržne dejavnosti.

Nadalje je organ tudi preveril, ali se zahtevana informacija nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in ali se na tej podlagi prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije v okviru določil 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter drugega odstavka 6. člena ZDIJZ-1. V prvem odstavku 39. člena ZGD-1 je določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, v drugem odstavku 39. člena ZGD-1 pa je določeno, da se ne glede na sklep, za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede obstoja subjektivnega kriterija je direktor družbe dne 18. 8. 2011 izdal sklep o poslovni skrivnosti, v katerem je kot poslovno skrivnost označil Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice ter vse dokumente v zvezi s pogodbo. Zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja se nanaša na podatke, t.j. Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in vse dokumente v zvezi s pogodbo, ki so pri organu s sklepom označeni kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je pri teh dveh dokumentih podana izjema po drugi točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je izvedel tudi škodni test po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 za zgoraj navedene dokumente in ugotavlja naslednje:
1.    Obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe)
Dokumenta Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice sta označena kot poslovna skrivnost družbe, zato informacije, vezane na te pogodbe in tudi Pismo o nameri, niso bile znane izven kroga poslovanja družbe.
2,    Obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe)
Dokumenta Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice sta označena kot poslovna skrivnost družbe, zato so bile informacije, znane samo krogu zaposlenih, ki so morali biti zaradi računovodskega in investicijskega poslovanja seznanjeni dokumentacijo. Hkrati je bil tudi dokument Pismo o nameri, znan samo omejenemu številu Ijudi v družbi, in sicer samo tistim zaposlenim, ki so sodelovali pri pripravi tega dokumenta.
3.     Obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije:
Organ varuje informacije skladno z določili Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti z dne 10. 12. 2007. Dokumentacija se hrani na način, določen v 8. členu Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti (ukrepi pri varovanju poslovne skrivnosti), ne glede na to, da dokumentacija ni bila v celoti označena s sklepom kot poslovna skrivnost. Na enak način kot dokumentacija, ki je s sklepom določena kot poslovna skrivnost, se hrani tudi dokumentacija, ki ni označena s sklepom kot poslovna skrivnost, vendar se zaradi same narave in vsebine dokumentacije šteje za poslovno skrivnost. 9. člen Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti namreč določa, da lahko poslovno skrivnost obsegajo dokumenti, ki so strateške narave za poslovanje in razvoj podjetja in ki zaznamujejo konkurenčno sposobnost in prednost na energetskem trgu, obravnava kot poslovna skrivnost zaradi narave dokumentacije. Dokumentacijo hrani in varuje na način, določen v 8. členu Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti, predvsem dodatno zaradi razloga, ki ga je organ pojasnil v nadaljevanju (vrednost dokumentacije za družbo). Tudi informacijski sistem in programska oprema in posledično dokumentacija iz točke I te obrazložitve, ki se nahaja v bazah informacijskega sistema, je varovana skladno s Pravilnikom o varovanju informacij in poslovne skrivnosti ter Krovno informacijsko varnostno politiko JHL z dne 10.12.2013, ki velja za vsa povezana javna podjetja v okviru družbe Javni holding Ljubljana, d.o.o.
4.     Vrednost informacije za družbo in njene konkurente
Organ dejavnost dobave hladu in izgradnjo naprav (centralna hladilna strojnica, hladilne postaje in hladovodno omrežje itd.) izvaja kot tržno dejavnost, kar pomeni, da se cene in pogoji oblikujejo v vsakem posameznem primeru posebej, glede na specifičnost tehničnih karakteristik, specifičnosti dobavnih in ekonomskih pogojev, količin odjema hladu, itd. Razkritje podatkov, vezanih na cene, strukture cen, stroške, vrste in količine storitev in drugih tehničnih podatkov, bi imela zelo velik škodni vpliv za družbo pri določanju pogojev za izgradnjo naprav za distribucijo hladu (hladilne strojnice, ipd.) in določitvi pogojev za odjem hladu v drugih primerih, kjer bi bili finančni in drugi pogoji odjema zaradi specifičnosti drugačni. V primeru razkritja podatkov pri gradnji in dobavi hladu v športnem parku Stožice, bi to omejevalo družbo Energetike Ljubljana, d.o.o. pri določanju pogajanj in določanju pogojev v drugih primerih gradnje naprav za distribucijo hladu in pogojev dobave hladu. V teku so dogovori o nameri za izvedbo lokalnega sistema daljinskega hlajenja na območju Ljubljane, zato bi razkritje teh podatkov pomenilo okrnjen položaj družbe pri pogajanjih in določanju pogodbenih pogojev. Dokumentacija, ki je predmet presoje, pomeni konkurenčno prednost družbe, zato bi posredovanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
5.     Preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Kot je že bilo omenjeno, je težavnost postopanja, da bi se pridobila dokumentacija, ki se s sklepom določi kot poslovna skrivnost oziroma se skladno z 9. členom Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti zaradi narave dokumentacije šteje kot poslovna skrivnost, visoka, glede na opisane postopke v 3. točki škodnega testa. Razkritje zahtevane dokumentacije bi organu očitno povzročilo škodo. Kot je bil obrazloženo, dokumentacija pomeni konkurenčno prednost družbe, zato bi razkritje podatkov pomenilo okrnjen položaj družbe pri določanju pogodbenih pogojev (predvsem v zadevah, ki so identične in so predmet pogajanj v drugih primerih). Organ cene in pogoje oblikuje v vsakem posameznem primeru posebej, glede na specifičnost tehničnih karakteristik, specifičnosti dobavnih in ekonomskih pogojev, količin odjema hladu, itd. Razkritje podatkov, vezanih na cene, strukture cen, stroške, vrste in količine storitev bi imela zelo velik škodni vpliv za družbo pri pogajanjih v drugih istovrstnih primerih. Organ je po pregledu celotne dokumentacije, in na podlagi sklepov organa o določitvi poslovne skrivnosti družbe, ugotovil, da bi se z razkritjem zahtevanih informacij povzročila nepopravljiva poslovna škoda in da je tako po subjektivnem kriteriju kot po objektivnem kriteriju podana poslovna skrivnost po prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1 za celotno dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da obstaja izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tudi mnenja, da v konkretnem postopku ne obstoji javni interes za razkritje vsebine zahtevnega dokumenta skladno z določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj interes javnosti glede razkritja ni močnejši od interesa stranke z interesom za omejitev dostopa do njenih poslovnih skrivnosti in posledično nastanka občutne gospodarske škode ter tudi interesa nemotenega nadaljevanja sodnega postopka, ki še ni pravnomočno zaključen, kar bo navedeno v točki IV. te obrazložitve. Organ se je pri tem skliceval tudi na obrazložitev Pooblaščenca v odločbah št. 090- 196/2013/8 z dne 26. 11. 2013. Organ je zahtevo v celoti zavrnil tudi na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne zahtevek za dostop do informacije, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zahtevani dokumenti so del dokumentacije, ki je bila osnova za sprožitev predkazenskega postopka, hkrati pa je po mnenju organa izpolnjen še pogoj nastanka škode, v smislu ogrozitve uspeha ali učinkovitosti kazenskega pregona, če bi bili zahtevani dokumenti razkriti javnosti. Odločitev organa temelji na podlagi prakse Informacijskega pooblaščenca, ki je v primerljivih zadevah že večkrat zavrnil pritožbe v zvezi s pridobitvijo enakih ali podobnih dokumentov, na primer v odločbah št. 090-82/2013/5, 090-80/2013/8, 090- 195/2013/2. Organ ocenjuje, da z razkritjem dokumentacije, na podlagi katere je bil sprožen predkazenski postopek, ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno ter nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, posledično pa tudi naslednjih faz kazenskega pregona pred državnim tožilstvom. Glede na to, da zahtevani podatki niso informacije javnega značaja po 4. členi ZDIJZ in da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 1. točki drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ter po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ zahtevo v celoti zavrnil.

Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 5. 6. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je organ po noveli ZDIJZ-C zavezan dajati informacije javnega značaja. Po zakonu so to med drugim podatki o pridobivanju, razpolaganju ali upravljanju s stvarnim premoženjem, za kar gre tudi v konkretnem primeru. Prosilko zanima pogodba, aneksi in morebitna predpogodba, povezane z nakupom prostora v Stožicah od družbe Grep. Organ je vpogled v omenjene dokumente zavrnil, ker gre za del poslovanja družbe, ki ni vezana na gospodarsko javno službo. Glede na to, da zakonodaja ne omenja razlikovanja med tržnim in javnim delom javnega podjetja, je po oceni prosilke zavrnitev neutemeljena. Glede razloga, da gre za poslovno skrivnost, pa po mnenju prosilke ni jasno, zakaj pogodba o nakupu poslovnega prostora nosi to oznako in kakšna škoda bi nastala za javno podjetje oz. organ, če bi vsebino videle nepooblaščene osebe. Omenjena pogodba je zelo pomembna, saj vzbuja sum korupcije, kar potrjuje tudi predkazenski postopek, ki ga v zvezi s tem poslom vodi NPU. Za javnost je zelo pomembna vsebina te pogodbe in aneksov oz. predpogodbe, saj ima pravico vedeti, za kakšne nakupe organ porablja denar, tudi če ne gre za gospodarsko javno službo, temveč za dejavnost, ki jo organ izvaja na trgu.

Organ je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom z dne 20.6. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Glede morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta GREP d.o.o., ki v zahtevanih informacijah nastopa kot pogodbena stranka, se Pooblaščenec sklicuje na pravnomočno odločbo z dne 25.4.2014, št. 090-9/2014/10. V navedenem postopku so bile predmet presoje tudi informacije, ki so predmet presoje tega postopka. Družba Grep d.o.o. se na poziv Pooblaščenca, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njega predstavljajo izjemo po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, ni odzvala, zato Pooblaščenec v tem postopku ni ponovno pozival družbe na zjasnitev, saj če družba takrat ni imela interesa stopati v postopek, ni razlogov, da bi imela interes to storiti v tem postopku, saj so predmet zahteve isti dokumenti.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila in opravljanja javne gospodarske službe, zavezanec je tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ). Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval Pooblaščencu.

Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja. Pri tem je treba poudariti, da se definicija informacije javnega značaja razlikuje prav z vidika, ali gre za zavezanca po 1. členu ali po 1.a členu ali pa zavezanec izpolnjuje kriterije po obeh določbah, kar velja v obravnavanem primeru. 

Predmet presoje so naslednje informacije: Pismo o nameri s prilogo z dne 19. 10. 2009, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice brez priloge z dne 25. 5. 2010 in v Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice z dne 17. 8. 2011 oziroma 16. 8. 2011, o katerih je Pooblaščenec že odločal s pravnomočno določbo z dne 25. 4. 2014, št. 090-9/2014/10. Pri tem je preizkušal odločbo organa, ki je bila izdana, preden je novela ZDIJZ-C stopila v veljavo, kar pomeni, da je zavezanec nastopal kot organ po 1. čl. ZDIJZ, kot izvajalec javne službe, za katero je bilo v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. Povedano drugače, v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, ni šlo za informacije javnega značaja. V tej zvezi je Pooblaščenec ugotovil, da so predmet zahteve informacije o oskrbi s hladom, ki se ne izvaja na način distribucije, kar pomeni, da se je končni naročnik (odjemalec) prosto dogovoril z oskrbovalcem energije za oskrbo s hladom. Ker gre za lokalni sistem hlajenja na objektu, ki ne sodi v okvir izvajanja izbirne gospodarske javne službe, je v tem delu organ podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu in lahko to storitev zaračuna v višini, ki jo sam določi in je torej v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Glede na navedeno je Pooblaščenec sledil navedbam organa, da zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanje tržne dejavnosti, kar izrecno dopušča tudi EZ. Kot je poudaril tudi organ, EZ v 19. členu izhaja iz predpostavke, da se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, razen če zakon ne določa drugače. Zakon je torej tisti, ki mora določiti, katera dejavnost se izvaja v okviru javne službe. EZ glede dobave toplote določa, da se daljinsko ogrevanje (v okvir katerega sodi tudi daljinsko hlajenje, kot je bilo pojasnjeno zgoraj) izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (33.člen). EZ pa v okvir izbirne gospodarske javne službe ne vključuje dobave hladu, ki se izvaja izven distribucije, kar pomeni, da se v skladu z 19. členom EZ izvaja kot tržna dejavnost, pri kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. Pooblaščenec je zaključil, da zahtevane informacije niso nastale v zvezi z izvajanjem njegovih javnopravnih nalog, ampak v zvezi z izvajanjem tržne dejavnosti, zato zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, zato tudi ni bila potreba dodatna presoja z vidika obstoja morebitnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na dejstvo, da je v obravnavanem primeru prosilka zahtevala dostop do informacij v času, ko je že stopila v veljavo novela ZDIJZ-C, na podlagi katere se organ uvršča tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v prvi alineji 4.a členu ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta.

Odgovor na navedeno vprašanje je odvisen od vsebine informacij, ki so predmet presoje. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na nakup prostora centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in aneks k tej pogodi, kar pomeni, da so predmet zahteve informacije v zvezi s pridobivanjem stvarnega premoženja poslovnega subjekta, ki sodijo v okvir informacij javnega značaja, opredeljenih v prvi alineji 4.a členu ZDIJZ.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec/organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ne glede na to, se na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta), in sicer:
- podatek o vrsti posla,
- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ prosilki posredoval informacije, ki so v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ vselej javne, in sicer podatke o vrsti posla, skupni pogodbeni vrednosti posla, pogodbenega partnerja, leto sklenitve pogodbe in leto sklenitve aneksa. V tem delu gre namreč za informacije, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti.

Pooblaščenec glede posredovanih informacij poudarja, da se tudi za informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, (med drugim) smiselno uporablja določba 17. člena ZDIJZ, ki daje prosilcu možnost izbire oblike zahtevanih informacij, seveda ob predpostavki materializirane oblike, kot je opredeljena v 4. členu ZDIJZ. Glede na to, da je prosilka zahtevala vpogled v zahtevane informacije, organ pa ji je zgolj izpisal zahtevane informacije, to pomeni, da organ ni odločal o obliki zahtevanih informacij v skladu s postavljeno zahtevo, kar pomeni, da je ravnal v nasprotju z zgoraj navedeno določbo ZDIJZ, saj bi v tem delu moral prosilki omogočiti vpogled.

V preostalem delu zahtevanih informacij se je organ skliceval na obstoj poslovne skrivnosti, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je podana zatrjevana izjema. Zakonodajalec je namreč s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ določil absolutno javne podatke iz sklenjenih poslov, v preostalem delu pa imajo zavezanci možnost sklicevanja na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Z vpogledom v zahtevane informacije je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti ne nosijo oznake »poslovna skrivnost«. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na sklep o poslovni skrivnosti z dne 18. 8. 2011, ki kot poslovno skrivnost določa prav informacije, ki so predmet zahteve prosilke, pri čemer ni zanemarljivo dejstvo, da se s sklepom varujejo določene informacije, ki so nastale več kot eno leto pred izdajo sklepa o varovanju poslovne skrivnosti. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od začetka nastanka in le takrat lahko te podatke označimo kot poslovna skrivnost. Glede na to, da je organ z omenjenim sklepom želel varovati kupoprodajno pogodbo, sklenjeno z drugo pogodbeno stranko družbo Grep d.o.o., iz sklepa ni razvidno oziroma organ ni izkazal, da bi bila z omenjenim sklepom seznanjena tudi pogodbena stranka, ki s temi dokumenti prav tako razpolaga. Grep d.o.o. se na poziv Pooblaščenca v zvezi z navedenimi dokumenti ni odzval, kar nedvomno pomeni, da za njega zahtevane informacije ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Ker se z naknadno sprejetim sklepom ne morejo varovati dokumenti, ki so nastali pred njegovim nastankom oziroma veljavnostjo, že zaradi prepovedi retroaktivne veljave sklepov, ni mogoče šteti, da je podana poslovna skrivnost na podlagi 1. odst. 39. čl. ZGD-1 (takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS v sodbi z dne 8. 1. 2014 opr. št. II U 289/2013-16).

Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec, na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi občutno škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. 

V izpodbijani odločbi je organ zlasti izpostavil, da dejavnost dobave hladu in izgradnjo naprav (centralna hladilna strojnica, hladilne postaje in hladovodno omrežje itd.) izvaja kot tržno dejavnost, kar pomeni, da se cene in pogoji oblikujejo v vsakem posameznem primeru posebej, glede na specifičnost tehničnih karakteristik, specifičnosti dobavnih in ekonomskih pogojev, količin odjema hladu, itd. Razkritje podatkov, vezanih na cene, strukture cen, stroške, vrste in količine storitev in drugih tehničnih podatkov, bi imela zelo velik škodni vpliv za družbo pri določanju pogojev za izgradnjo naprav za distribucijo hladu (hladilne strojnice, ipd.) in določitvi pogojev za odjem hladu v drugih primerih, kjer bi bili finančni in drugi pogoji odjema zaradi specifičnosti drugačni. V primeru razkritja podatkov pri gradnji in dobavi hladu v športnem parku Stožice, bi to omejevalo družbo Energetike Ljubljana, d.o.o. pri določanju pogajanj in določanju pogojev v drugih primerih gradnje naprav za distribucijo hladu in pogojev dobave hladu. V teku so dogovori o nameri za izvedbo lokalnega sistema daljinskega hlajenja na območju Ljubljane, zato bi razkritje teh podatkov pomenilo okrnjen položaj družbe pri pogajanjih in določanju pogodbenih pogojev.

Pooblaščenec se strinja z organom, da bi morebitno razkritje zgoraj naštetih informacij, ki se nanašajo na strukturo cene, stroške, vrste in količine storitev in drugih tehničnih podatkov, vezanih na izgradnjo naprav za distribucijo hladu (hladilne strojnice ipd.), lahko imelo škodni vpliv za družbo pri izvajanju njegove tržne dejavnosti, zato je odločil, da je glede priloge k dokumentu Pismo o nameri z dne 19. 10. 2009, ki je vsebinsko povezan zlasti z oskrbo s hladom in zajema tovrstne informacije, podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ . Gre namreč za podatke, katerih razkritje bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj organa na trgu ter mu povzročilo občutno škodo, zato predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi 2. odst. 39. čl. ZGD-1.

Glede ostalih informacij, ki so predmet presoje: Pismo o nameri brez priloge, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice brez priloge in Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, pa Pooblaščenec navedbam organa glede zatrjevane škode ni mogel slediti. Omenjene informacije namreč ne vsebujejo tehnoloških, organizacijskih in drugih tovrstnih rešitev zvezi z dobavo oziroma distribucijo hladu, ki bi bile povezane s tržno dejavnostjo organa in na katere se je skliceval organ pri zatrjevanju škode, temveč gre za klasičen kupoprodajni posel za nakup nepremičnine. Informacije, ki so zajete v zahtevanih dokumentih, se torej nanašajo na samo nepremičnino, na pogoje nakupa oziroma prodaje in ne vsebujejo informacij, ki bi bile povezane s tržno dejavnostjo organa. Organ pa ni izkazal občutne škode, ki bi mu lahko nastala z razkritjem informacij v zvezi s samim nakupom nepremičnine, saj je svojo utemeljitev, kot rečeno, izključno vezal na varovanje pogojev za izgradnjo naprav za distribucijo hladu, ki pa v zahtevanih informacijah niso zajete. Dejstvo, da je organ kupil nepremičnino in za kakšno ceno, pa je javno že na podlagi zgoraj omenjene določbe 6.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da je v tem delu podana omejitev, ki je določena v tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni (ZDIJZ) ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem Pisma o nameri brez priloge, Kupoprodajne pogodbe za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice brez priloge in Aneksa h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanih dokumentih ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kar pomeni, da v tem delu ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval tudi na izjemo iz šeste točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri tem zgolj pavšalno navedel, da so zahtevani dokumenti del dokumentacije, ki je bila osnova za sprožitev predkazenskega postopka in bi nastala škoda za njegovo izvedbo, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi do navedene izjeme.

Namen te izjeme je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme: 
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a  členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami). Ker organ tega ni storil, je Pooblaščenec z dopisom št. 090-152/2014/3 z dne 20. 8. 2014 pozval Specializirano državno tožilstvo RS, da sporoči ali je v zvezi z dokumentacijo, ki jo v obravnavani zadevi zahteva prosilka, postopek kazenskega pregona v teku in če je, ali bi z razkritjem kateregakoli dokumenta nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice.

Specializirano državno tožilstvo RS je, z dopisom z dne 25. 8. 2014, št. Kt Kt/6619/2014/ŽB/sm odgovorilo, da so bili navedeni dokumenti pridobljeni tekom predkazenskega postopka in so priloga kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jo je zoper več fizičnih in pravnih oseb prejelo Specializirano državno tožilstvo RS. Ob tem je navedlo, da z razkritjem navedenih dokumentov škodne posledice za izvedbo kazenskega postopka ne bodo nastale. Dokumenti namreč niso bili sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, res pa je, da jih je policija oziroma tožilstvo pridobilo zaradi kazenskega pregona. Ne glede na navedeno ocenjujejo, da tudi upoštevaje 3. odstavek 6. člena ZDIJZ ni podana s strani organa zatrjevana izjema, zaradi katere se dostop lahko zavrne. 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sicer izpolnjen prvi pogoj, da je postopek še v teku, po oceni Specializiranega državnega tožilstva RS, ki vodi postopek, pa razkritje zahtevanih informacij ne bi škodovalo izvedbi postopka, kar pomeni, da ni izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme, zato izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane.

V zahtevanih informacijah so sicer navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so podpisniki pogodb zakoniti zastopniki gospodarskih družb, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1.

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilki omogočiti vpogled v Pismo o nameri brez priloge z dne 19. 10. 2009, Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice brez priloge z dne 25. 5. 2010 in v Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice z dne 17. 8. 2011 oziroma 16. 8. 2011, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede dostopa do priloge k Pismu o nameri, se pritožba prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                        
Svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka