Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.09.2019
Naslov: novinarka Slovenskih novic - Upravna enota Koper
Številka: 090-177/2019
Kategorija: Mediji, Osebni podatek, Test interesa javnosti, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je v odgovoru na novinarska vprašanja zavrnil prosilki dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se del vprašanj nanaša na dve fizični osebi, ki ju je prosilka navedla z imenom in priimkom, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njune prepoznavnosti. Glede teh vprašanj je zatrjevana izjema podana, ker je že podatek o tem, ali obstajajo dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na ta vprašanja, varovan osebni podatek. IP je v tem delu pritožbo zavrnil. Drugi del vprašanj je povezan z delom javnega uslužbenca, kar pomeni, da je za razkritje obstoječih dokumentov podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v tem delu pritožbi ugodil. Glede vprašanj, v zvezi s katerimi organ nima dokumentov, je IP ugotovil, da kriterij materializirane oblike ni izpolnjen, torej ni podana procesna predpostavka po ZMed, zato pritožba prosilke v tem delu ni dovoljena. Posledično je IP pritožbo v tem delu zavrgel.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-177/2019/8
Datum: 18. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 7. 2019, zoper zavrnilni odgovor Upravne enote Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 091-17/2019-2, z dne 4. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 4. 7. 2019 se delno ugodi in se zavrnilni odgovor Upravne enote Koper št. 091-17/2019-2, z dne 4. 7. 2019 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
a.    odločbo Upravne enote Koper št. 123-282/95 z dne 8. 12. 1995,
b.    točko »6. Delovna mesta« iz izpisa »Osebni podatki javnega uslužbenca v centralni kadrovski evidenci« za ….

2.    Pritožba prosilke z dne 4. 7. 2019 se zavrne v delu, ki se nanaša na vprašanja, ki jih je prosilka navedla v 1., 2. in 3. alineji 1. točke ter v 1. in 2. alineji 2. točke zahteve.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

S K L E P:

1.    Pritožba prosilke z dne 4. 7. 2019 se zavrže v delu, ki se nanaša na vprašanje, ki ga je prosilka navedla v 5. alineji 2. točke zahteve.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 3. 7. 2019 na organ naslovila zahtevo po 45. členu ZMed z naslednjimi vprašanji:
1. Vprašanja, ki se nanašajo na …:
- Ali mu je bilo naknadno izdano gradbeno dovoljenje za Montinjančevo naselje 5, par. številka 2202/9, ki se vodi pod št. 351-509/2017?
- V kolikor ne, v kateri fazi je postopek v zvezi z nedovoljeno gradnjo investitorja?
- Kaj je organ ugotovil v zadevi domnevno spornih soglasij zgoraj navedene osebe?
2. Vprašanja, ki se nanašajo na …:
- Ali je navedeni sprožil kakršenkoli postopek, da bi legaliziral gradnje na kmetijskem zemljišču, občinski zemlji, neskladno gradnjo stavbe na naslovu Spodnje Škofije 235 A?
- Ali je organ odmeril nadomestilo za nelegalno gradnjo, je organ prejel vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali odločbo gradbenega inšpektorja, ki sta lahko pravna podlaga za uvedbo navedenega postopka?
- Ali je organ nekdanjega sodelavca naznanil Ministrstvo za okolje in prostor, v kolikor ne, zakaj ne in kdo naj bi obvestil inšpektorat pri navedenem ministrstvu?
- Ali je zgoraj navedena oseba še sodelavec organa?
- Koliko časa je zgoraj navedena oseba delala pri organu, na katerih delovnih mestih?
- Če zgoraj navedena oseba še sodeluje z organom, kaj dela in za kakšno plačilo?

Organ prosilki ni posredoval zahtevanih podatkov, kot izhaja iz zavrnilnega odgovora št. 091-17/2019-2, z dne 4. 7. 2019 (v nadaljevanju zavrnilni odgovor), v katerem je organ v zvezi s prvim sklopom vprašanj navedel, da ob upoštevanju določb petega odstavka 45. člena ZMed in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne bo podal odgovora, saj so zastavljena vprašanja in podatki zahtevani o točno določeni (fizični) osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahteva konkretizirana s točno določenim posameznikom. V zvezi z drugim sklopom vprašanj je organ navedel enako in še dodal, da so zastavljena vprašanja medsebojno nasprotujoča (npr. »…ali ste nekdanjega sodelavca…« in »…ali je še sodelavec…«) in bi kakršnokoli opredeljevanje implicitno predstavljalo odgovor na drugo vprašanje.

Zoper zavrnilni odgovor organa je prosilka vložila pritožbo z dne 4. 7. 2018, v kateri je navedla, da je objava zahtevanih informacij v javnem interesu, pri čemer se je sklicevala na sledeče:
- da vprašanja o nezakonitih gradbenih posegih obeh investitorjev zastavlja iz uradnih dokumentacij,
- da se deli vprašanj nanašajo na nelegalno pozidavo zemljišč, ki niso v lasti investitorja, ampak so občinska, oziroma so v lasti državnega sklada,
- da obstaja visoka stopnja javnega interesa po objavi informacij o predmetnih gradbenih dovoljenjih, prav tako je informacija pomembna iz vidika okoljske zakonodaje,
- da gre v konkretnih primerih za uzurpiranje in degradiranje prostora dveh javnih uslužbencev,
- da je organ na podobna oziroma na enak način zastavljena vprašanja odgovarjal približno dve leti in da zato še posebej težko razume molk in skrivanje, zato organ znova poziva, da v interesu javnosti odgovori.

Organ je pritožbo z dopisom št. 091-17/2019-5 z dne 22. 7. 2019 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob odstopu je pojasnil, da je podal zavrnilni odgovor iz razloga varovanja osebnih podatkov ter dejstva, da so bila vprašanja zastavljena izključno na konkretizirano osebo oz. vprašanj, ki že nakazujejo odgovor oz. ki izhajajo iz predpostavke, da je organ že posredoval nekaj, česar v resnici ni. Dodatno je organ pojasnil:
1. Pritožba zoper zavrnilno odločbo je dovoljena le, če zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Prosilec zelo posplošeno navaja, da se vprašanja zastavljajo iz/na podlagi uradnih dokumentacij, pri čemer ni jasno, iz katerega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva odgovorila, naj bi to izhajalo.
2. Vprašanja so bila podana glede konkretne osebe, katere obdelava osebnih podatkov in njeno posredovanje je podvrženo ZDIJZ in njenim izjemam ter od 25. 5. 2018 tudi Splošni uredbi o varstvu podatkov.
3. Pritožba zoper zavrnilno odločbo je dovoljena le, če zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, javnega interesa (lastnosti, ki zaradi svojega vpliva predstavlja/ureja temeljna družabna razmerja in ji je ta lastnost priznana (tudi) na podlagi posebne zakonske določbe - npr. ZDIJZ, postopki razlastitev) pa ni za enačiti z interesom javnosti (informacija zanimiva za javnost).
4. Opredeljena ravnanja ne izhajajo iz delokroga oz. lastnosti osebe kot javnega uslužbenca.
5. Organ vselej posreduje odgovore na zastavljena vprašanja oz. posreduje informacije javnega značaja na podlagi veljavnih predpisov in posreduje informacije v interesu javnosti za katere je izkazan javni interes vključno s pravico širše javnosti vedeti, ko prevlada nad drugimi pravicami - izjemami in razlikovanjem med informacijami, katerih razkritje je v javnem interesu, ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive (in izjem ni možno uporabiti).
V pritožbenem postopku niso bila predložena dokazila, iz katerih bi izhajalo drugačno dejansko stanje kot ugotovljeno, zato je organ zaključil, da odstopi zadevo v pristojno reševanje IP.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-177/2019/2 z dne 25. 7. 2019 organ pozval, da mu posreduje dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke z dne 3. 7. 2019. Organ je odgovoril z dopisom št. 091-17/2019-8 z dne 2. 8. 2019. IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja dne 26. 8. 2019 v prostorih organa opravil še ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-177/2019/5.

Pritožba je delno utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ, ki je zavezanec po  prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, podvržen določbam ZDIJZ in ZMed.
 
V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel zavrnilni odgovor organa št. 091-17/2019-2, z dne 4. 7. 2019 kot zavrnilno odločbo.
 
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
 
Ker je prosilka zahtevala informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, je praviloma treba primarno ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed je pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 
Konkretni primer je specifičen, ker je organ v celoti zavrnil zahtevo prosilke zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi varstva osebnih podatkov. V takšnem primeru je treba najprej preveriti, ali bi že potrditev obstoja dokumenta predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage. IP je na podlagi ugotovitev na ogledu in camera ugotovil, da bi v delu obravnavane zadeve že potrditev obstoja dokumenta predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage, zato je odločanje o konkretni pritožbi razdelil na dva dela, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe.

1.    Varovani osebni podatki

V tej točki je IP odločal o delu pritožbe, ki se nanaša na vprašanja, ki jih je prosilka navedla v prvih treh alinejah 1. točke in v prvih dveh alinejah 2. točke zahteve. IP ugotavlja, da se navedena vprašanja nanašajo na dva konkretna posameznika, ki ju je prosilka navedla z imenom in priimkom.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Dejstvo, ali je posameznik zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo gradnje, kako je v zvezi s tem posameznikom tekel postopek in kaj je bilo glede tega posameznika v postopku ugotovljeno, vse navedeno je mogoče šteti za osebne podatke posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). IP je ugotovil, da v konkretnem primeru pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenim posameznikom ne obstaja. Pri tem je IP upošteval, da lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ali če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi:
- podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ),
- podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ),
Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na navedene izjeme.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja je treba upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Četudi določbo o varstvu osebnih podatkov povežemo z določbo o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ, v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilke, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke o dveh točno določenih osebah z imenom in priimkom, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njune prepoznavnosti.

IP dodaja, da tudi po upravnosodni praksi anonimizacija ni mogoča, kadar prosilec zahteva podatke z navedbo točno določene osebe, saj varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevane dokumentacije brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnih dokumentov zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokumenti vsebujejo tudi morebitne nevarovane osebne podatke (tako sodbe, št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). Prosilka ne more biti uspešna niti s sklicevanjem na to, da je organ na podobna oziroma na enak način zastavljena vprašanja odgovarjal približno dve leti. IP se namreč do odločitve organa v drugih primerih, ki niso predmet tega pritožbenega postopka, ne sme opredeljevati, hkrati pa ga pretekle odločitve organa ne zavezujejo. IP pri tem poudarja, da s svojimi odločitvami v tej odločbi sledi svoji pretekli praksi v zvezi z vprašanjem anonimizacije (npr. odločba IP št. 090-121/2019, z dne 15. 5. 2019 in odločba IP št. 090-166/2019 z dne 17. 7. 2019). Sicer pa IP poudarja, da je treba presojo obstoja izjem od prostega dostopa opraviti v vsakem primeru posebej in upoštevaje konkretne okoliščine vsakokratnega primera.

Pavšalne pritožbene navedbe, brez konkretnih podatkov, s katerimi prosilka zatrjuje, da vprašanja »zastavlja iz uradnih evidenc«, da se vprašanja »nanašajo na nelegalno pozidavo zemljišč, ki niso v lasti investitorja, ampak so občinska, oziroma so v lasti državnega sklada«, »da obstaja visoka stopnja javnega interesa po objavi informacij o predmetnih gradbenih dovoljenjih, prav tako je informacija pomembna iz vidika okoljske zakonodaje«, »da gre v konkretnih primerih za uzurpiranje in degradiranje prostora dveh javnih uslužbencev«, ne zadostijo nobeni pravni podlagi po členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Navedena uredba namreč nikjer ne določa, da je upravljavcu (v konkretnem primeru organu) dovoljeno razkriti osebne podatke v postopku po ZDIJZ, če so ti navedeni v »uradnih evidencah«. Ne more namreč nek osebni podatek posameznika postati informacija javnega značaja (zgolj) zaradi tega, ker je morda prosilcu zahtevana informacija znana iz nekih drugih virov. V takem primeru bi potrditev s strani upravnega organa, da gre za informacijo javnega značaja, pomenila poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Poleg tega tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj pozidava zemljišč, ki so po besedah prosilke v lasti občine oziroma državnega sklada, sama po sebi ne pomeni porabe javnih sredstev. Nadalje tudi ne gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Četudi sta (bili) obe obravnavani osebi javna uslužbenca, ju je v zvezi z vprašanji prosilke, ki se nanašajo na gradnjo objektov, v tem postopku po oceni IP treba šteti kot posameznika. Gre namreč za gradnjo, ki po svoji naravi sodi v popolnoma subjektivno sfero življenja obeh posameznikov. Prav tako ne gre za podatke, katerih javnost bi določal zakon, ki ureja varstvo okolja.

Ker se je prosilka med drugim sklicevala tudi na prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov, je IP v tem delu presojal še, ali je te podatke treba razkriti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva).
 
Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.

Prosilka je argumente za obstoj javnega interesa navedla zelo na splošno, zato IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) kršitev) za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti. Vendar pa prosilka v obravnavanem primeru ni konkretno navedla razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane informacije oziroma dokumente.

IP poudarja, da se interes javnosti za razkritje informacij kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Vprašanja, ki jih v konkretnem primeru postavlja prosilka, niso povezana s širšo javno razpravo, niti se ne nanašajo na širšo populacijo. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011 je javni interes glede razkritja podan predvsem, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Takšne vrednote pa v konkretnem primeru zagotovo niso ogrožene.
 
V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se te informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov.

IP je ugotovil, da je glede vprašanj, ki jih je prosilka navedla v prvih treh alinejah 1. točke in v prvih dveh alinejah 2. točke zahteve, obravnavana izjema podana, ker je že podatek o tem, ali dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na obravnavana vprašanja prosilke, obstajajo, varovan osebni podatek. IP ob tem v konkretnem primeru ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi bilo razkritje obravnavanih osebnih podatkov javnosti dopustno. IP je zato zaključil, da je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožbo prosilke je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v tem delu zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).
 
2.    Osebni podatki, povezani z delom javnega uslužbenca

V tej točki je IP odločal o delu pritožbe, ki se nanaša na vprašanja, ki jih je prosilka navedla v 3., 4. in 5. alineji 2. točke zahteve. Ta vprašanja se po vsebini nedvomno nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca, kar pomeni, da bi bilo treba vsebino eventuelno obstoječih dokumentov, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, prosilki razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v tem delu zato najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP izhajal iz pojasnil organa na ogledu in camera in iz vsebine na ogledu pridobljenih dokumentov.

IP je ugotovil, da kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen v delu, ki se nanaša na 5. alinejo 2. točke zahteve. Da … ni več zaposlen pri organu, izhaja iz 6. točke izpisa »Osebni podatki javnega uslužbenca v centralni kadrovski evidenci«. Organ je na ogledu in camera to potrdil in dodatno pojasnil, da navedena oseba z organom ne sodeluje na nobeni drugi podlagi (npr. na podlagi podjemne pogodbe). Upoštevaje navedeno IP ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega bi podvomil v navedbe organa, iz katerih izhaja, da dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje »V kolikor še sodeluje z organom, kaj dela in za kakšno plačilo?«, pri organu ne obstaja v materializirani obliki. V tem delu torej ni podana procesna predpostavka po ZMed, zato pritožba prosilke v tem delu ni dovoljena.

IP dodatno pojasnjuje, da organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. ZMed je sicer širši glede samega dostopa, saj zajema tudi neobstoječe dokumente, kar pomeni, da mediji lahko zahtevajo informacijo, ki v času vložitve zahteve še ni ustvarjena, vendar vse le v okviru odgovora na vprašanje, ki je vezano na delovno področje organa, in za katerega organ sam presodi, kaj in v kakšnem obsegu bo odgovoril. Po ZMed je organ zavezan le, da je informacija resnična in celovita. IP nima pristojnosti nalagati organu, da »pripravi svoje stališče, mnenje ali pojasnilo« kot odgovor na vprašanje medija, če organ ni v molku in je že odgovoril, da zadeve ne bo komentiral oz. da nima stališča. ipd., pri tem pa ni dvoma, da organ z dokumentom, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje, ne razpolaga. Zato je zakonodajalec pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, sicer pritožba ni dovoljena.

Upoštevaje vse navedeno je IP v delu, ki se nanaša na vprašanje, ki ga je prosilka navedla v 5. alineji 2. točke zahteve, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

IP je nadalje ugotovil, da je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ glede vprašanj, ki jih je prosilka navedla v 3. in 4. alineji 2. točke zahteve. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da odgovor na vprašanje »Ali je … še sodelavec organa?« izhaja iz 6. točke izpisa »Osebni podatki javnega uslužbenca v centralni kadrovski evidenci«, kjer so po stolpcih navedeni naslednji podatki o zaposlitvi javnega uslužbenca: državni organ, notranja organizacijska enota; šifra in poimenovanje delovnega mesta, vrsta delovnega mesta in obdobje zaposlitve (od – do). Prav tako iz tega dokumenta izhaja odgovor na vprašanje »Koliko časa je … delal pri organu, na katerih delovnih mestih?«, in sicer za obdobje od 1. 5. 2000 naprej do prekinitve delovnega razmerja. Za obdobje pred 1. 5. 2000 pa ti podatki izhajajo iz odločbe organa št. 123-282/95 z dne 8. 12. 1995, ki je po vsebini odločba o imenovanju javnega uslužbenca v naziv in o razporeditvi na delovno mesto. V tem delu je torej podana procesna predpostavka po ZMed, zato je pritožba prosilke v tem delu dovoljena.

Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017).

Po mnenju IP ni dvoma, da gre pri osebnih podatkih v odločbi Upravne enote Koper št. 123-282/95 z dne 8. 12. 1995 in v točki »6. Delovna mesta« iz izpisa »Osebni podatki javnega uslužbenca v centralni kadrovski evidenci« za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere funkcionarja oziroma javnega uslužbenca, ki bi jih bilo treba varovati. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskega udeleženca (javnega uslužbenca), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Posledično je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je izpodbijani zavrnilni odgovor delno odpravil ter v tem delu sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilki posredovati dokumente, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
 
 
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka