Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.11.2019
Naslov: novinarka Slovenskih novic - Splošna bolnišnica Izola
Številka: 090-132/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila novinarska vprašanja v zvezi z zaposlitvijo javne uslužbenke, za katere je vztrajala, da so informacije javnega značaja. Po molku je organ izdal odločbo, s katero ji je na del vprašanj odgovoril, del ji je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, v delu pa z dokumenti ni razpolagal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bruto zneski izplačil javni uslužbenki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev kot tudi podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke, zato je pritožbi ugodil in organu odredil posredovanje mesečnih obračunov plač, iz katerih so razvidni zahtevani podatki. IP je potrdil odločitev organa, da je podatek o odsotnosti zaradi bolezni varovan osebni podatek in se ne nanaša na podatke v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-132/2019/2

Datum: 19. 11. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 20. 5. 2019, zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljnjem besedilu organ), št. PKO-935-P/19 z dne 17. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 20. 5. 2019 zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola, št. PKO-935-P/19 z dne 17. 5. 2019, se delno ugodi in se 5. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopije dokumentov:
  • mesečne obračune plač za maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november in december, vse za leto 2015, na način, da posreduje podatke: o imenu in priimku javne uslužbenke, o mesecu in letu izplačila, o šifri in poimenovanju delovnega mesta (Z370), o bruto plači (Z080), o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo ter o povračilu stroškov skupaj;
  • v mesečnem obračunu plače za maj 2015 posreduje še podatek o bruto znesku dodatka za izmensko delo (C080) in bruto znesku regresa (J090);
  • v mesečnem obračunu plače za september 2015 posreduje še podatek o bruto znesku dodatka za izmensko delo (C080);
  • v mesečnem obračunu plače za oktober 2015 posreduje še podatek o bruto znesku dodatka za izmensko delo (C080);
  • v mesečnem obračunu plače za november 2015 posreduje še podatka o bruto znesku dodatka za izmensko delo (C080) in o bruto znesku regresa (J090);
  • mesečne obračune plač za januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november in december, vse za leto 2016, na način, da posreduje podatke: o imenu in priimku javne uslužbenke, o mesecu in letu izplačila, o šifri in poimenovanju delovnega mesta (Z370), o bruto plači (Z080), o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo ter o povračilu stroškov skupaj;
  • v mesečnem obračunu plače za maj 2016 posreduje še podatek o bruto znesku regresa (J090);
  • v mesečnem obračunu plače za november 2016 posreduje še podatke o bruto znesku dodatka za izmensko delo (C080), dodatka za delo v nedeljo (C110) in o bruto znesku regresa (J090);
  • mesečne obračune plač za januar, februar, marec, april in maj, vse za leto 2017, na način, da posreduje podatke: o imenu in priimku javne uslužbenke, o mesecu in letu izplačila, o šifri in poimenovanju delovnega mesta (Z370), o bruto plači (Z080), o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo ter o povračilu stroškov skupaj;
  • v mesečnem obračunu plače za januar 2017 posreduje še podatek o kilometrini za pripravljenost (I081);
  • v mesečnem obračunu plače za februar 2017 posreduje še podatka o bruto zneskih v vrsticah Y198 in Y199;
  • v mesečnem obračunu plače za marec 2017 posreduje še podatka o bruto zneskih v vrsticah Y131 in Y132;
  • v mesečnem obračunu plače za maj 2017 posreduje še podatek o bruto znesku regresa (J090).
  1. Pritožba prosilke z dne 20. 5. 2019 zoper 4. točko izreka izpodbijane odločbe se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 26. 2. 2019 (dopolnjeno 28. 2. 2019) po elektronski pošti od organa zahtevala odgovore na novinarska vprašanja v zvezi z zaposlitvijo osebe, ki je z lažno diplomo opravljala delo zdravnice-pripravnice v Splošni bolnišnici Izola:

  1. kdaj jo je organ zaposlil kot medicinsko sestro; kdaj je prenehala opravljati delo medicinske sestre;
  2. kdaj je začela delati kot pripravnica; kdaj je bila odpuščena z delovnega mesta zdravnice-pripravnice;
  3. skupni čas njenega dela pri organu;
  4. koliko dni je bila javna uslužbenka v času zaposlitve odsotna zaradi bolezni oz. koriščenja dopusta;
  5. koliko davkoplačevalskega denarja ji je bilo izplačano za delo medicinske sestre in zdravnice – pripravnice. Prosilka je želela navedbo natančnih zneskov po delovnem mestu in po mesecih, ter morebitnih dodatnih izplačil, ki jih je prejela, kot so potni stroški, morebitna dežurstva in drugo ter koliko jih je bilo, koliko so znašali in zakaj jih je dobila;
  6. ali bo organ izplačila zahteval nazaj;
  7. med koliko prijavljenimi kandidati za delo medicinske sestre je organ na razpisu za to delovno mesto izbral njo;
  8. ali je oseba navedla, v katerih javnih zdravstvenih zavodih naj bi delala pred zaposlitvijo pri organu ter ali je organ preverjal njene reference.

 

Prosilka je 13. 3. 2019 na IP naslovila pritožbo zaradi molka organa, saj v predpisanem roku ni prejela nobenega vsebinskega odgovora. Po pozivu IP, št. 0900-35/2019/2 z dne 13. 3. 2019, je organ 18. 3. 2019 prosilki posredoval zavrnilni odgovor zaradi obstoja izjeme po 3. in 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je prosilki navedel še, da se posamezna vprašanja nanašajo na podatke, ki niso informacije javnega značaja (npr. ali bo organ zahteval izplačila nazaj, med koliko prijavljenimi kandidati na javni razpis za delo medicinske sestre je organ izbral delavko, ali je delavka navedla, v katerih zavodih je delala pred zaposlitvijo pri organu in če je, v katerih je delala ter ali je organ preverjal njene reference). Ob zaključku je prosilko napotil, da zahtevane informacije pridobi od policije, ki vodi postopek. Prosilka je 31. 3. 2019 zoper zavrnilni odgovor organa vložila pritožbo in navedla, da od organa ni prejela odgovora, ki bi bil skladen z zakonodajo. Zahtevani podatki so namreč podatki o javni uslužbenki in so tako javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijanega odgovora ni dalo preizkusiti, zato je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ se je moral v ponovljenem postopku opredeliti do obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in pri ugotavljanju obstoja izjeme varstva kazenskega postopka pridobiti pisno mnenje organa, ki vodi predkazenski postopek. Tako je organ v ponovljen postopku izdal odločbo, št. PKO-935-P/19 z dne 17. 5. 2019, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Organ je prosilki v celoti odgovoril na 1., 2. in 3. vprašanje. Del odgovora na 4. vprašanje je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pojasnil je, da zakonska določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne velja za primere odsotnosti zaradi bolezni, saj se zahtevani podatek ne nanaša na delovno razmerje javnega uslužbenca. Poleg tega so podatki o zdravstvene stanju določeni kot občutljivi osebni podatki in bi njihovo posredovanje predstavljalo kršitve ZVOP-1. Organ je prosilki posredoval le informacijo o odsotnosti javne uslužbenke zaradi koriščenja dopusta. Prav tako je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil odgovor na 5. vprašanje in pojasnil, da pojem »izplačilo plače« ni pojem, ki je obsežen v šestem odstavku 38. člena ZSPJS, kjer je določeno, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri odgovoru na 6. vprašanje je navedel, da z dokumentom ne razpolaga, saj organ v zadevi ni finančno oškodovan. Plače pripravnikov so namreč refundirane. Ker organ ne hrani prijav neizbranih kandidatov, namen zbiranja in obdelave osebnih podatkov neizbranih kandidatov pa ne obstaja več, dokument iz 7. točke zahteve ne obstaja. Prav tako je navedel, da ne obstaja dokument iz 8. točke zahteve.

 

Prosilka je 20. 5. 2019 zoper odločbo organa, št. PKO-935-P/19 z dne 17. 5. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo. Navedla je, da so v odločbi podani nekateri odgovori, vendar ne vsi, zato vztraja pri pridobitvi vseh informacij. V zadevi ne gre za osebne podatke, ampak informacije, do katerih ima javnost pravico, še posebej ker gre za javno uslužbenko, ki je osumljena goljufije, slednja pa je šla iz javnih sredstev.

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-53/2019/2 z dne 22. 5. 2019. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. PKO-944-P/19 z dne 27. 5. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ na vprašanja odgovoril, pri čemer je dostop do dela informacij zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, del informacij pa ni podal, ker z dokumenti ne razpolaga. Ker je pritožba dovoljena samo, če informacija izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, tj. ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta (in posledično zahtevane informacije niso izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja), je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je v 4. in 5. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil dostop do informacij s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da dokumenti v zvezi z vprašanjem o podatkih o zaposlitvi, plači, izplačilih, dopustu in odsotnosti z dela zaradi bolezni obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ti kriteriji so: (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Za potrebe reševanja te pritožbe je IP pregledal naslednje dokumente (ki jih je organ posredoval že v okviru pritožbenega postopka v zadevi, št. 090-87/2019):

  • mesečne obračune plač za maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november in december, vse za leto 2015,
  • mesečne obračune plač od januarja 2016 do vključno decembra 2016;
  • mesečne obračune plač za mesec januar, februar, marec, april in maj, vse ta leto 2017;
  • izpis iz aplikacije RIS ter
  • izpis iz aplikacije Kadris 4 – Kadrovski portal.

 

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako ni dvoma, da podatki, vsebovani v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS[2] in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Prvi odstavek 38. člena ZSPJS v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada) dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

 

IP je z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da so v zvezi z zahtevo prosilke javni naslednji podatki: ime in priimek javne uslužbenke (tj. prejemnice plače), mesec in leto izplačila, šifra in poimenovanje delovnega mesta, znesek bruto plače ter višina povračil stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo. Prav tako so prosto dostopne informacije o bruto znesku dodatka za izmensko delo, dodatka za delo v nedeljo in bruto znesku regresa, podatek o kilometrini za pripravljenost ter podatek o izplačilu v zvezi s pogodbenim delom. Podlaga za razkritje navedenih podatkov je tako 38. člen ZSPJS kot tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vsi navedeni podatki se nanašajo na plačo javne uslužbenke, čigar položaj je specifičen, saj so vse plače v javnem sektorju javne. Kot že omenjeno, ZSPJS v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Iz zadnjega odstavka 38. člena ZSPJS obenem izhaja, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Skladno s 1. točko 2. člena ZSPJS javni sektor sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javni uslužbenec je v skladu s 4. točko navedenega člena zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.

 

IP se ni strinjal z argumentom organa, da je treba dostop do zahtevanih osebnih podatkov zavrniti, ker pojem »izplačilo plače« ni pojem, ki je obsežen v šestem odstavku 38. člena ZSPJS. Čeprav je prosilka uporabila izraz »izplačilo«, je strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v javnem sektorju v odnosu do zaposlenega javnega uslužbenca bruto prejemek zaposlenega, zato je zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov neutemeljena. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev oz. z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Na javnost navedenih podatkov pa ne more vplivati niti dejstvo, da je javni uslužbenki v času zahteve prosilke delovno razmerje že prenehalo.

 

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. IP se strinja z navedbami organa, da je podatek o odsotnosti zaradi bolezni varovan osebni podatek in se ne nanaša na podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Posledično je bila odločitev organa, da teh informacij prosilki ne posreduje, pravilna.

 

IP je zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je ocenil, da je v celoti podana izjema varstva osebnih podatkov), zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa v 5. točki izreka odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na 4. točko izreka izpodbijane odločbe, je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).

[2] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18; ZSPJS).