Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.06.2014
Naslov: novinarka Maja Grgič, Delo - NLB d.d.
Številka: 0902-3/2014/3
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali je organ zavezanec?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavrnil zahtevo prosilke za pridobitev fotokopije pogodbe o prenosu slabih terjatev NLB d.d. na Družbo za upravljanje terjatev bank d.d.Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana pogodba ni ena izmed pogodb, glede katerih ZDIJZ t. i. novim zavezancem (poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) nalaga obveznost posredovanja javnosti. Ne glede na to, da se je Pooblaščenec strinjal s stališčem prosilke, da za razkritje pogodbe o prenosu terjatev banke, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, obstaja javni interes in ne glede na to, da bi zavezanec zahtevano pogodbo lahko z namenom povečanja transparentnosti poslovanja in zaupanja davkoplačevalcev v njegovo poslovanje tudi samoiniciativno razkril, pa Pooblaščenec ni imel pravne podlage, da bi zavezancu naložil posredovanje zahtevane pogodbe prosilki, niti ni zavezanec tega dolžan storiti.

ODLOČBA:
Številka: 0902-3/2014/2
Datum: 13. 6. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Maje Grgič, časnik Delo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 29. 4. 2014, zoper odgovor NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 25. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 29. 4. 2014 zoper odgovor NLB d.d., z dne 25. 4. 2014, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 22. 4. 2014 od zavezanca po elektronski pošti zahtevala elektronsko, podredno pa fizično, kopijo pogodbe o prenosu slabih terjatev NLB d.d. na Družbo za upravljanje terjatev bank d.d., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: DUTB).

Zavezanec je dne 25. 4. 2014 z elektronskim sporočilom zavrnil zahtevo prosilke. Navedel je, da sicer nesporno je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ tako iz razloga prevladujočega vpliva oseb javnega prava, kot tudi iz razloga, da je deležen ukrepov RS za krepitev stabilnosti bank, vendar da zahtevana pogodba in podatki v njej niso informacije javnega značaja po ZDIJZ. Zavezanec se je skliceval na 4.a člen ZDIJZ  in navedel, da Pogodbe o prenosu slabih terjatev NLB d.d. na DUTB d.d. ni mogoče šteti za nobenega od v 4.a členu taksativno navedenih poslov oziroma pogodb, niti za pravni posel, s katerim se dosega enak učinek. Prav tako terjatev, ki so predmet prenosa, ni mogoče šteti za stvarno premoženje NLB, saj ne gre za nepremičnine ali premičnine, niti v vsebini pogodbe ni zaslediti značilnosti, ki bi ustrezale agentskim, svetovalnim ali drugim navedenim storitvam oziroma pravnim poslom.

Pooblaščenec je dne 29. 4. 2014 prejel pritožbo prosilke zoper zavrnilni odgovor zavezanca, v kateri je navedla, da ta pogodba res ne sodi med pogodbe, ki izvirajo iz pravnih poslov, navedenih v prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ, vendar pa je bil zavezanec decembra dokapitaliziran z davkoplačevalskim denarjem, s katerim se financira tudi DUTB, ki je od banke te terjatve odkupila. Ker je DUTB oseba javnega prava in tudi zavezanka po ZDIJZ, prosilka meni, da za razkritje zahtevane pogodbe obstaja javni interes.

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ v 26.a členu določa, da poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor v obliki dopisa, s katerim prosilca obvesti o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Po izrecni določbi četrtega odstavka 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta šteje kot zavrnilna odločba.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da zavezanec je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Je pa sporno, ali je Pogodba o prenosu slabih terjatev NLB d.d. na DUTB d.d., ki jo je zahtevala prosilka, informacija javnega značaja kot je opredeljena v 4.a členu ZDIJZ in ali je zavezanec prosilki dolžan omogočiti dostop do te pogodbe.

Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 23/04; v nadaljevanju: ZDIJZ-C) novim zavezancem za dostop do informacij javnega značaja, t. j. poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (kamor sodi tudi zavezanec), nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posredujejo informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so bili zavezanci za dostop do informacij javnega značaja že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Za organe (stare zavezance po ZDIJZ) velja, da vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in organ z njimi razpolaga, predstavljajo informacije javnega značaja (z možnostjo, da se dostop do celotnega ali dela dokumenta zavrne, zaradi obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in odsotnosti »izjem od izjem« iz drugega in tretjega odstavka tega člena). Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (novih zavezancih) pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma (in ne taksativno kot zatrjuje zavezanec) navaja v 4.a členu (tudi tu pa obstaja možnost, da se zaradi obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop vseeno zavrne, razen če gre za informacije iz 6.a člena tega zakona).

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:
1.    informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):
- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali
- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali
- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;
2.    informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (2. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ);
3.    informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

Pooblaščenec je ugotovil, da je odločitev zavezanca v zvezi z zahtevo prosilke pravilna in na zakonu utemeljena, saj zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi jo bil zavezanec dolžan posredovati prosilki na podlagi zahteve. Zahtevana pogodba o prenosu terjatev že na prvi pogled ne predstavlja informacije javnega značaja, opredeljene v 2. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, niti prosilka tej ugotovitvi zavezanca ne oporeka, zato je vsakršna dodatna argumentacija povsem odveč. Prosilka tudi ne oporeka ugotovitvi zavezanca, da pogodba o prenosu terjatev ne sodi med pogodbe, ki izvirajo iz pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev niti sponzorskih, donatorskih ali avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

Zavezanec se do vprašanja neposredne povezanosti zahtevane pogodbe o prenosu terjatev s pravnimi posli iz 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niti ni izrecno opredelil, prav tako pa tudi prosilka ni zatrjevala, da takšna povezanost obstaja, niti ni navedla nobenih argumentov ali predložila dokazov, ki bi takšno neposredno povezanost utemeljevali. Pooblaščenec je pri presoji pravilne uporabe materialnega  prava ugotovil, da pogodba o prenosu terjatev NLB na DUTB že po naravi stvari ne izvira iz pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev niti sponzorskih, donatorskih ali avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, niti z njimi ne more biti neposredno povezana. Pooblaščencu tako ni bilo treba nadalje presojati, ali je javni interes glede razkritja zahtevane pogodbe o prenosu terjatev močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane pogodbe, saj ta v konkretnem primeru ne bi bil relevanten za odločitev. Predpogoj za presojanje obstoja prevladujočega javnega interesa je obstoj neposredne povezave med zahtevano informacijo in pravnim poslom iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Če takšna povezava ne obstaja, tudi morebiten prevladujoči javni interes za razkritje informacij iz zahtevane pogodbe ne more vplivati na to, da zavezanec zahtevane informacije prosilki ni dolžan posredovati, saj ta, že zaradi same nepovezanosti s primeroma navedenimi pravnimi posli iz 1. alineje prvega odstavka 6.a člena, ne more predstavljati informacije javnega značaja pri zavezancu. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so prosilcem namreč dolžni posredovati le tiste dokumente, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Ne glede na to, da se Pooblaščenec lahko strinja s stališčem prosilke, da za razkritje pogodbe o prenosu terjatev banke, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, obstaja javni interes in ne glede na to, da bi zavezanec zahtevano pogodbo lahko z namenom povečanja transparentnosti poslovanja in zaupanja davkoplačevalcev v njegovo poslovanje tudi samoiniciativno razkril, pa Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi zavezancu naložil posredovanje zahtevane pogodbe prosilki, niti ni zavezanec tega dolžan storiti.

Navedbe prosilke, da se DUTB, ki je terjatve zavezanke po zahtevani pogodbi odkupila, financira iz javnih sredstev ter da je DUTB pravna oseba javnega prava in zavezanka za dostop do informacij javnega značaja, so iz zgoraj pojasnjenih razlogov v tem postopku irelevantne. Vsekakor pa ta odločba Pooblaščenca ne prejudicira morebitnih prihodnjih odločitev o istem dokumentu, če bi ga prosilka ali kdo drug zahteval pri drugem zavezancu za dostop do informacij javnega značaja (npr. pri DUTB).

Ne glede na to, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom na podlagi tretjega odstavka 1.a člena ZDIJZ (banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe RS za krepitev stabilnosti bank) se Pooblaščenec ni ukvarjal s tem, ali pogodba predstavlja informacijo javnega značaja po petem odstavku 6.a člena, saj prosilka pogodbe o prenosu terjatev ni zahtevala od DUTB, ki je po izrecni določbi sedmega odstavka 6.a člena tista, ki zagotavlja dostop do teh informacij.

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek pred odločitvijo pravilen, da je odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                             
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka pooblaščenca                               

Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka