Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.06.2014
Naslov: novinarka Andreja Žibert - NLB Leasing d.o.o.
Številka: 0902-2/2014/2
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavrnil zahtevo prosilke, s katero je ta zahtevala pridobitev dokumentacije v zvezi s konkretnim poslom finančnega zakupa oziroma drugega kreditiranja. Pooblaščenec je odločil, da ne glede na to, da je prosilka dejansko zahtevala dokumente, ki se nanašajo na "pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem" (1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ) ne gre za dokumentacijo, ki sodi v domet definicije informacije javnega značaja pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom, saj gre za konkreten posel, ki ga zavezanec opravlja na trgu kot lastno glavno dejavnost in ne gre zgolj za podporno dejavnost, ki služi poslovanju  zavezanca za "interne" potrebe. Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 0902-2/2014/2
Datum: 9. 6. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Andreje Žibret, časnik Delo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 28. 4. 2014, zoper odgovor NLB Leasing, d.o.o., Šlandrova ulica 2, 1231 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 24. 4. 2014 in 25. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 28. 4. 2014 zoper odgovora NLB Leasing, d.o.o., z dne 24. 4. 2014 in 25. 4. 2014, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 23. 4. 2014 od zavezanca po elektronski pošti zahtevala odgovore v zvezi s prostori zasebnega vrtca Zvezdica, katerega lastnik naj bi bil zavezanec. Navedla je, da je iz Gvin razvidno, da je zavezanec lastnik, da je bil vrtec zgrajen na leasing in z lastnim vložkom podjetja Ples Plus, da je dolg do banke 1,6 milijona evrov, 1,8 milijona evrov pa je kratkoročnih obveznosti, ter da je po oceni Geodetske uprave RS vrednost te nepremičnine 797.794 evrov. V zvezi z navedenim je vprašala:
-    ali drži, da je zavezanec 17. 10. 2013 Mestni občini Ljubljana ponudil odkup nepremičnine oziroma prostorov zasebnega vrtca Zvezdica na Rakovniški 5, v velikosti 1.423 kvadratnih metrov;
-    koliko kupcev se zanima za nakup in kdo so ti;
-    ali drži, da sta bila potencialna kupca tudi _______, direktor ustavljenega projekta Emonike, in Waldorfska šola;
-    kdaj bo javna dražba;
-    če javne dražbe ne bo, kakšne načrte ima zavezanec s temi prostori, za katere že dobro leto ni plačan lizing in je mrtva naložba;
-    ali ima zavezanec nadzor nad svojo lastnino in ve, kaj se z njo dogaja;
-    koliko takšnih nepremičnin, ki so mrtve naložbe in bi jih bilo treba prodati, je na območju Ljubljane.

Zavezanec je prosilki odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 24. 5. 2014, s katerim ji je pojasnil, da se vprašanja nanašajo na konkreten posel, in ji skladno z zakonodajo, bančnim kodeksom in dobro poslovno prakso ne more in ne sme podati odgovorov, vezanih na odločitve, ki jih sprejema skupaj s stranko v določenem poslu.

Prosilka je organu dne 24. 4. 2014 poslala novo elektronsko sporočilo, v katerem se je sklicevala na novelo ZDIJZ-C (Ur. l. RS, št. 23/14) in navedla, da ji je zavezanec, ker je kot banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, pod prevladujočim vplivom v skladu s tretjim odstavkom 1.a člena ZDIJZ dolžan odgovoriti na vprašanja, povezana z javno dražbo prostorov zasebnega vrtca Zvezdica na Rakovniški 5 v Ljubljani, katerega lastnik je zavezanec zaradi neplačanih terjatev.

Zavezanec je prosilki odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 25. 5. 2014, v katerem je navedel, da se njena vprašanja ne nanašajo na podatke, ki bi jih organ moral podati v skladu z novelo ZDIJZ-C in 45. členom Zakona o medijih. Zavezanec je še pojasnil, da si nepremičnine, ki jih zavezanec prodaja, prosilka lahko ogleda na zavezančevi spletni strani.

Prosilka je dne 28. 4. 2014 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zoper odgovora zavezanca z dne 24. in 25. 5. 2014, saj meni, da gre za informacije, ki bi morale biti javne.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da zavezanec je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Je pa sporno, ali so informacije, ki jih je zahtevala prosilka, informacije javnega značaja v skladu s 4.a ali 6.a členom ZDIJZ.

ZDIJZ v 26.a členu določa, da poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor v obliki dopisa, s katerim prosilca obvesti o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Po izrecni določbi četrtega odstavka 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta šteje kot zavrnilna odločba.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (1. al. 1. odst. 4.a člena ZDIJZ).

Namen ZDIJZ je poleg tega, da se pravnim in fizičnim osebam zagotovi uresničevanje ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi zavezancev (šesti odst. 1.a člena ZDIJZ). Vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje (upravljanje s finančnimi sredstvi) razprši na dva osnovna dela – poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti(Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju: Uredba) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). Namen ZDIJZ-C ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu - v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ-C je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013).

Mejni primeri med obema osnovnima deloma poslovanja poslovnega subjekta pa so posli, ki jih ZDIJZ izrecno opredeljuje v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena. Gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja poslovnega subjekta, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti poslovnega subjekta. Gre torej za upravljanje s stvarnim premoženjem za lastne potrebe zavezanca (na primer najem ali nakup lastnih poslovnih prostorov), izdatke za naročilo blaga in gradenj za lastne obratovalne potrebe (na primer nakup pisarniškega, sanitetnega, promocijskega materiala ali na primer naročilo obnove fasade lastnih poslovnih prostorov), izdatke za agentske, svetovalne ali druge storitve (na primer računovodske ali pravne storitve, storitve najema čistilnega servisa lastnih prostorov, svetovanje pri poslovnih odločitvah, posredovanje pri izvedbi konkretnega posla, analize in podobno) ter izdatke na podlagi sklenjenih sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb.

Pridobitev ali odsvojitev nepremičnine per se sicer res ustreza definiciji »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar je v konkretnem primeru pridobitev in morebitna namera odsvojitve nepremičnine dejansko del osnovne dejavnosti zavezanca in ne zgolj podporna dejavnost oziroma dejavnost povezana z obratovanjem zavezanca. Dejavnosti zavezanca so namreč v skladu s 5. členom Akta o ustanovitvi družbe NLB Leasing d.o.o. Ljubljana med drugim:
-    41.200 Gradnja stanovanjskih in ne-stanovanjskih stavb,
-    64.910 Finančni zakup (leasing),
-    64.920 Drugo kreditiranje,
-    68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami,
-    68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin.

Prosilka je zahtevala podatke, ki se nanašajo na konkreten posel domnevnega finančnega zakupa oziroma drugega kreditiranja oziroma na domnevno načrtovanje trgovanja z lastnimi nepremičninami zavezanca, v zvezi s poslovno stranko zavezanca pri opravljanju osnovne dejavnosti zavezanca. Podatki, ki jih je zahtevala prosilka, tako očitno ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca, ki bi jih bilo mogoče šteti za informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Pooblaščenec je, na podlagi navedenih pravnih podlag, konkretnih okoliščin primera in navedenih argumentov, zaključil, da podatki, ki jih je zahtevala prosilka ne izpolnjujejo pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, v primeru zavezanca (ki je sicer nesporno poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pooblaščencu se v konkretnem primeru sicer ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je pri zavezancu prevladujoč vpliv oseb javnega prava zagotovljen po drugem ali tretjem odstavku 1.a člena ZDIJZ, vendar zaradi prosilkinih navedb zgolj pojasnjuje, da četudi bi šteli, da je pri zavezancu vpliv zagotovljen v skladu s tretjim odstavkom 1.a člena ZDIJZ kot banki, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe RS za krepitev stabilnosti bank (kljub temu, da v konkretnem primeru zavezanec sploh ni banka), zavezanec niti ne bi bil zavezan za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi s krediti neplačnikov po petem odstavku 6.a člena ZDIJZ, saj dostop do teh informacij, v skladu z izrecno določbo sedmega odstavka 6.a člena ZDIJZ, zagotavlja Družba za upravljanje terjatev bank, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe RS za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: DUTB).

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen, da je odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je odločitev izrek v izpodbijani odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                             
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka pooblaščenca                               

Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka