Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.06.2007
Naslov: novinarka Andreja Rednak - Filozofska fakulteta
Številka: 021-48/2007/3
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji
Status: Odobreno


Številka: 021-48/2007/3

Datum: 13. 06. 2007

 

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi novinarke Andreje Rednak za Časnik Finance d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper Filozofsko fakulteto, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), na podlagi tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi se ugodi.

2.    Organ je dolžan prosilki najkasneje v petih (5) delovnih dneh od prejema te odločbe posredovati:

-      seznam izplačanih (bruto) zneskov (SIT ali EUR) najvišjih desetih honorarjev v letu 2006 v zvezi z rednim in izrednim dodiplomskim študijem po prejemnikih z imeni in priimki zaposlenim pri organu;

-    podatke o letni bruto plači v letu 2006 (SIT ali EUR) za osebe iz seznama iz prejšnje alineje;

-      podatke o namenu oziroma specifikacijo izplačanih honorarjev.
 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 20. 02. 2007 na Univerzo v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana naslovila zahtevo, v kateri je navedla, da v časniku Finance menijo, da je v javnem interesu, da so honorarji profesorjev na fakultetah, ki so dobile koncesijo za opravljanje javne službe (kamor sodi tako redni kot izredni študij) transparentni, torej javni. Prosilka se je v tem delu sklicevala na odločbo Pooblaščenca z dne 06. 07. 2006 (pritožba Jasne Tepina, novinarke RTV Slovenija, na odločbo Ekonomske fakultete) in da so zaposleni profesorji in docenti na univerzi tudi del javnega sektorja in se torej tudi štejejo za javne uslužbence, za katere pa velja, da so njihovi prejemki javni, saj interes javnosti pretehta njihov interes varovanja osebnih podatkov. Prav tako je navedla, da Univerza v Mariboru v tem delu posluje transparentno in priznava, da so tudi izredne šolnine javna sredstva in je zato prosilki na njeno zahtevo posredovala poimenski seznam najvišjih honorarjev profesorjev po posameznih fakultetah, njenih članicah.

V skladu z ZMed in ZDIJZ je prosilka zahtevala sledeče informacije:

1.    Seznam izplačanih (bruto) zneskov (lahko SIT ali EUR) najvišjih desetih (bruto) honorarjev v letu 2006 po prejemnikih z imeni in priimki, posebej za vsako fakulteto, članico Univerze v Ljubljani. Dodatno tudi celoten honorar dekanov fakultet, če ti že niso v seznamu desetih najvišjih honorarjev na vsaki fakulteti. Pod »honorar« se razume in pričakuje skupni bruto znesek tako avtorskih honorarjev (za vse v zvezi z rednim in izrednim študijem, tako na lokaciji kot tudi drugod in na daljavo), kot tudi plačil po podjemnih pogodbah (za vse v zvezi z rednim in izrednim študijem, tako na lokaciji kot tudi drugod in na daljavo), po pogodbah o delu ali kakršnekoli druge honorarje in izplačila v zvezi z rednim in izrednim študijem.

2.    Za vse osebe iz zgornjega seznama tudi poimenske podatke o letni bruto plači v letu 2006 (lahko v SIT ali EUR).

3.    Zaželeno je, da se navede, za kakšen namen so bili honorarji izplačani oziroma podrobnejša specifikacija le teh.

 

Poleg tega je postavila tudi naslednja vprašanja: Kakšno je stališče rektorice Univerze v Ljubljani ge. Andreje Kocijančič glede javnosti podatkov, ki jih zahteva? Ali se v zvezi s tem strinja s stališčem informacijske pooblaščenke in tudi mariborskega rektorja? Ali bo rektorica pozvala dekana Ekonomske fakultete, Maksa Tajnikarja, ki doslej podatke o honorarjih za izredni študij skriva, naj jih vendarle posreduje, ali ne? Če ne, zakaj ne? In če jih ne bo posredoval, ali jih bo v interesu javnosti posredovala Univerza v Ljubljani?

 

Prosilka je želene informacije zahtevala čim prej, vsekakor pa v roku po ZMed.

 

V zvezi z zahtevo prosilke je Univerza v Ljubljani, po rektorici z dopisom št. 101-07/07 AK/MK/dr, z dne 21. 02. 2007, odgovorila, da Univerza v Ljubljani zbira in vodi v skladu z določili Zakona o visokem šolstvu evidence, ki jih prosilka želi, vendar jih obdeluje in hrani na članicah. Na tej podlagi je rektorica istega dne zahtevo odstopila dekanom. Glede stališča rektorice o javnosti podatkov, ki jih je prosilka zahtevala, je rektorica mnenja, da je mogoče kot javne podatke obravnavati zgolj podatke o bruto plačah zaposlenih na univerzi oz. podatke o porabi javnih sredstev univerze, kamor pa šolnine za izredni študij ne sodijo, saj imajo po računovodski ureditvi status »drugih prihodkov za izvajanje javne službe«. V tem smislu je razumeti tudi izjemo, ki jo določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da je podatek javnega značaja »podatek o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«. Iz tega sledi, da so dekani dolžni dati podatke o plačah zaposlenih. Prejemki iz naslova avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb namreč niso rezultat delovnega razmerja po ZDR. Regulacija javne službe, kamor sicer sodi tudi izredni študij, ne zajema regulacije plačil izvajalcem le-tega, ampak ureja zgolj višino šolnin. Kot slednje je rektorica navedla še, da pred Upravnim sodiščem RS poteka upravni spor, ki ga je sprožila Ekonomska fakulteta zoper odločbo Pooblaščenca in vse, dokler ne bo pristojno sodišče v zadevi pravnomočno razsodilo, je kakršnokoli ukrepanje proti dekanu Ekonomske fakultete brez pravne podlage.Pooblaščenec je dne 16. 03. 2007 prejel pritožbo prosilke zaradi molka organa v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 3. točko zahteve z dne 20. 02. 2007.

 

Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-57/2007/2, z dne 04. 04. 2007, organ na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP pozval, da pošlje sledeče podatke:

-    podatke o izplačilu honorarjev, in sicer poimenski seznam izplačil honorarjev za predavanja in za delo z izrednimi študenti v letu 2006 – in sicer 10 najvišjih izplačil honorarjev, vključno s honorarjem dekana organa ter da prosilka pod honorar šteje skupni bruto znesek tako avtorskih honorarjev (za vse v zvezi z rednim in izrednim študijem, tako na lokaciji fakultete, drugod in na daljavo), kot tudi plačil po podjemnih pogodbah (za vse v zvezi z rednim in izrednim študijem, tako na lokaciji fakultete, drugod in na daljavo) ter kakršnekoli druge honorarje in izplačila v zvezi z rednim in izrednim študijem;

-    podatke o letni bruto plači v letu 2006 (SIT ali EUR) za osebe iz seznama iz prejšnje alineje ter

-    podatke o namenu oziroma specifikacijo izplačanih honorarjev.

 

Organ je dne 11. 04. 2007 Pooblaščencu v obliki seznama posredoval podatke o izplačilih letnih bruto plač, honorarjev za redni, izredni in podiplomski študij v letu 2006. Iz posredovanega seznama ni bilo jasno razvidno, ali gre za seznam desetih najvišjih izplačanih honorarjev v letu 2006 za zaposlene za delo na dodiplomskem študiju in k temu seznamu pripisane podatke o letni bruto plači ali pa za seznam desetih najvišjih izplačanih bruto plač za leto 2006 in nato pripis podatkov o izplačanih honorarjih, prav tako pa je seznam vseboval podatek o honorarjih za podiplomski študij. Ker je obstajal dvom ali posredovani podatki predstavljajo podatke, ki jih je zahtevala prosilka, je Pooblaščenec v postopku reševanja te pritožbe organ ponovno pozval, da posreduje podatke, ki jih je zahtevala prosilka, ter ga opozoril, da je prosilka z zahtevo z dne 20. 02. 2007 zahtevala seznam izplačanih (bruto) zneskov (SIT ali EUR) najvišjih desetih (bruto) honorarjev v letu 2006 po prejemnikih z imeni in priimki za zaposlene pri organu samo za dodiplomski študij, pri čemer je pod »honorar« razumela skupni bruto znesek avtorskih honorarjev, plačil po podjemnih pogodbah ali kakršnekoli druge honorarje in izplačila v zvezi z rednim in izrednim študijem ter nato poimenske podatke o letni bruto plači v letu 2006 (v SIT ali EUR) za vse osebe iz zgornjega seznama, tj. seznama honorarjev ter podatek, za kakšen namen so bili honorarji izplačani oziroma podrobnejša specifikacija le teh.Kot izhaja iz telefonskega razgovora dne 10.5.2007 Pooblaščenca s prosilko, o katerem je bil napravljen uradni zaznamek, se pritožba prosilke nanaša samo na informacije v zvezi z zaposlenimi in v zvezi z dodiplomskim študijem. Na tej podlagi se je Pooblaščenec pri odločanju o pritožbi moral omejiti samo na izplačila v zvezi z dodiplomskim študijem. Organ je dne 22. 05. 2007 posredoval nov seznam, ki je narejen za prvih deset prejemnikov najvišjih izplačanih avtorskih honorarjev za redni in izredni dodiplomski študij, dodano pa je izplačilo letne bruto plače ter letne bruto plače za dekana.

 

Pritožba je utemeljena.

 

1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja

 

Ker je prosilka zahtevala od organa odgovore na vprašanja kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.

 

V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 06. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.  Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.

ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa ZDIJZ. Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed ne omogoča. Vsekakor je organ zavezan posredovati mediju pisno obvestilo o tem, da bo odgovor na vprašanje zavrnil. Sedmi odstavek 45. člena ZMed natančno določa minimalno vsebino tega obvestila, in sicer mora vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi. Tudi odgovor na vprašanje mora po isti zakonski določbi  vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odgovor na vprašanje.

 

ZMed vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba. V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da organ prosilki ni do konca naslednjega delovnega dne od prejema zahteve, niti v roku sedmih delovnih dnevih od prejema zahteve v pisni obliki odgovoril na zahtevo prosilke (molk organa). Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

1.    na formalen preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

2.    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane informacije, zato je organ tudi pozval na dostavo zahtevanih dokumentov.

 

2. Ali je organ zavezanec

 

Ker je rektorica Univerze v Ljubljani v dopisu kot glavni argument navedla, da je izredni študij v celoti financiran iz šolnin, ki pa ne sodijo med javna sredstva univerze, zaradi česar naj fakultete glede podatkov, ki se nanašajo na honorarje, ne bi bile zavezanec po ZDIJZ in ker je organ sledil stališčem rektorice, Pooblaščenec uvodoma presoja, ali je organ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij in honorarje, zavezanec po ZDIJZ.ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. Navedeni zavezanci morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona. Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25.4.2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21.2.2002). Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugega odstavka 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze. V 1. členu Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) je določeno, da je Univerza v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerzo sestavljajo članice, med katere na podlagi 12. člena Statuta sodi tudi organ. 13. člen Statuta določa, da članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti. V 30. členu Statuta je določeno, da je članica univerze zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze. Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. V skladu s 43. členom ZViS se javna služba v visokem šolstvu določi z nacionalnim programom visokega šolstva, ki opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa (44. člen ZViS). Nacionalni program sprejme Državni zbor (prvi odstavek 45. člena ZViS). Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi (prvi odstavek 46. člena ZViS).V teoriji ni sporno, da je javni visokošolski zavod ena od oblik, s katero se zagotovi izvajanje javne službe. Iz navedenih določb je torej razvidno, da je organ kot član Univerze v Ljubljani izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s prvim odstavkom 1. člena zavezanec po ZDIJZ. Kot že rečeno, pa je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij. Za vse izvajalce javnih služb je namreč značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma ki so v primeru javnih služb izvajalci servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja.Pooblaščenec ocenjuje, da tudi izredni študij spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ, zato je organ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij, zavezanec po ZDIJZ. Prvi odstavek 89. člena Statuta določa, da študij na univerzi poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih, ki jih sprejmejo senati članic univerze s soglasjem senata univerze, v 90. členu pa je določeno, da se študij izvaja kot redni ali izredni. Slednji se organizira, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti članice, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost. Članica, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokviji ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov obsega pedagoškega dela za študente rednega študija (91. člen Statuta). Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri. Študent izrednega dodiplomskega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. Tudi študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz rednega na izredni študij (92. člen Statuta). 93. člen Statuta nadalje določa, da so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, dodiplomski in podiplomski. Razvrščajo se v tri stopnje:a)    prva stopnja:-    visokošolski strokovni študijski programi,-    univerzitetni študijski programi,b) druga stopnja:- magistrski študijski programi,c) tretja stopnja:- doktorski študijski programi.Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa so podiplomski študijski programi. Enako razvrstitev študijskih programov za pridobitev izobrazbe v 33. členu določa tudi ZViS, v 34. členu ZViS pa je določeno, da študijske programe organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.  Iz navedenih določb Statuta izhaja, da tako redni, kot izredni študij, potekata v okviru nacionalnega programa visokega šolstva, ki določa javno službo v visokem šolstvu in da je izredni študij zgolj ena izmed možnih oblik organiziranja študija v okviru nacionalnega programa visokega šolstva. Do istega zaključka pridemo tudi s sistematično razlago ZViS. Ta namreč omenja izredni študij zgolj na enem mestu, in sicer v 37. členu, ki ima naslov »študijsko leto in obseg predavanj«. Pri izrednem študiju gre le za tehnično drugačno izvedbo študija oziroma dobesedno za »možnostim študentom prilagojeno organizacijo in časovno razporeditev predavanj, seminarjev in vaj«, kar izhaja tudi iz tretjega odstavka 37. člena ZViS, ki določa, da če narava študija to omogoča, se ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (izredni študij). Prilagoditev se opravi na način in po postopku, določenem s statutom. Zgolj dejstvo, da izredni študij ni financiran direktno iz proračuna, pa ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrin oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Izvajanje dejavnosti visokošolskega študija spada med tipične dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba, saj mora biti ta javna dobrina med posameznike porazdeljena čim bolj enakomerno. Iz tega razloga gre pri rednem kot tudi pri izrednem študiju za javni dobrini, ki se naj ne bi pridobivali izključno preko tržnega sistema. Kot je bilo že pojasnjeno, se tudi izredni študij izvaja v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in je del omenjenega programa, ki določa javno službo v visokem šolstvu. Po vsebini in zahtevnosti mora biti izredni študij enak rednemu študiju in kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, bodisi kot redni, bodisi kot izredni študent, si pridobi v pravnem redu veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina.

 

3. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?

 

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.) organ mora z njo razpolagati,3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.Iz dokumentov konkretne zadeve izhaja, da organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij in gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in se tudi nahajajo v pisni obliki. Prav tako pa po mnenju Pooblaščenca informacije izvirajo tudi iz delovnega področja organa in torej izpolnjujejo tretji pogoj. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).

 

Zahtevane informacije se nanašajo na izplačila 10 najvišje izplačanih honorarjev zaposlenih pri organu za predavanja in za delo z rednimi in izrednimi dodiplomskimi študenti v letu 2006, vključno s honorarjem dekana organa ter izplačanih plač v letu 2006 za prejemnike najvišjih desetih honorarjev in za dekana organa. Navedene informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se podatki iz druge točke zahteve prosilke nanašajo na plače javnih uslužbencev, katerih položaj je specifičen, saj so vse plače v javnem sektorju javne. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSPJS) v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju  javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Iz zadnjega odstavka 38. člena ZSPJS obenem izhaja, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi v delu, ki se nanaša na bruto plače zaposlenih pri organu in za bruto plačo dekana organa, ugoditi že na tej pravni podlagi. Kot že zgoraj pojasnjeno, tudi izvajanje izrednega študija predstavlja javno službo, ki jo izvaja organ, zato vse informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe, izvirajo iz delovnega področja organa in kot take predstavljajo informacijo javnega značaja. Delovno področje organa torej predstavljajo tudi izplačila teh honorarjev, saj gre za informacijo, ki nedvomno izvira iz izvajanja rednega in izrednega študija. Pri tem Pooblaščenec  poudarja, da gre pri informacijah o izplačilih za informacijo javnega značaja zgolj v tistem delu, ko gre za izplačilo za opravljeno delo, ki predstavlja javno službo, torej ko gre za izplačila honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem. Za razumevanje delovnega področja organa iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne more biti odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, ampak zadostuje, da je podatek povezan z izvajanjem javnih nalog. Drugačna interpretacija bi zožila pojem delovnega področja v nasprotju z 2. členom ZDIJZ, ki v delovanje javnega sektorja vnaša odprtost in javnost in je v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju dostopa do informacij javnega značaja. Sredstva, ki jih organ izplačuje v zvezi z izvajanjem rednega in izrednega študija, so del izvajanja te javne službe in s tem informacije iz njihovega delovnega področja. Nadalje je prosilka pod tretjo točko svoje zahteve navedla, da je zaželeno, da organ navede, za kakšen namen so bili honorarji izplačani oziroma podrobnejšo specifikacijo. Organ je na zahtevo Pooblaščenca v posredovan seznam vključil tudi podatek o namenu izplačanih honorarjev, tako da Pooblaščenec ugotavlja, da organ s temi podatki razpolaga, jih ima v materializirani obliki ter tudi izvirajo iz delovnega področja organa. Kot že navedeno je prosilka zahtevala poimenski seznam izplačil honorarjev za predavanja in za delo z rednimi in izrednimi študenti na dodiplomskem študiju v letu 2006 – in sicer 10 najvišjih izplačil honorarjev za zaposlene, vključno s honorarjem dekana organa, s tem da prosilka pod honorar šteje skupni bruto znesek tako avtorskih honorarjev, kot tudi plačila po podjemnih pogodbah ter kakršnekoli druge honorarje in izplačila v zvezi z rednim in izrednim študijem, tako na lokaciji fakultete, drugod in na daljavo ter izplačanih plač v letu 2006 za prejemnike najvišjih desetih honorarjev. Prosilka je torej zahtevala informacije o izplačilu honorarjev za opravljeno delo, ki predstavlja javno službo, torej ko gre za izplačila honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim dodiplomskim študijem ter plače.Podatek o izplačanem honorarju predstavlja podatek o zaslužku prejemnika honorarja in je kot tak v osnovi osebni podatek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1). Razkritje takšnega podatka bi torej lahko pomenilo kršitev ZVOP-1, kar pomeni, da je podana izjema od dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec meni, da gre v konkretnem primeru pri izplačilih honorarjev za porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 20/06-ZNOJF-1, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
 

1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;

2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

-    da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; 
 

-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;-    da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;

 

3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

-    prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;

-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

 

Kot je bilo že pojasnjeno, organ v delu, ko v okviru nacionalnega programa visokega šolstva izvaja študij, izvaja javno službo, in sicer tako v primeru rednega, kot izrednega, dodiplomskega in podiplomskega študija. Organ je torej v delu, ko izvaja študij kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov. Navedba rektorice Univerze v Ljubljani, da imajo šolnine za izredni študij po računovodski ureditvi status »drugih prihodkov za izvajanje javne službe«, potrjuje, da šolnine za izredni študij, kjer gre za izvajanje javne službe, predstavljajo javna sredstva. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je po oceni Pooblaščenca potrebno pojem javna sredstva iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše, in ga nikakor ne enačiti s pojmom proračunska sredstva. Četudi v primeru izplačil honorarjev za opravljeno delo v zvezi s študijem (bodisi rednim, bodisi izrednim ter bodisi dodiplomskim, bodisi podiplomskim) ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev. Gre za porabo sredstev, ki so jih študentje plačali za javno službo (izvajanje izrednega študija), ki jo po zakonu izvaja organ. Zahtevo po transparentnosti porabe javnega denarja je zato glede na tretji odstavek 6. člena potrebno raztegniti tudi na ta sredstva, torej na šolnine, ki jih študenti plačujejo za izredni študij, saj tudi poraba teh sredstev sodi v javno interesno sfero. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da organ, na podlagi pravnih aktov, ki opredeljujejo njegovo delovno področje, nima pravne podlage, po kateri bi lahko izvajal izredni študij kot tržno, gospodarsko dejavnost, saj tako iz določb ZViS, kot iz Statuta izhaja, da je izredni študij del nacionalnega programa visokega šolstva, ki se izvaja kot javna služba, to je v javnem interesu.Ne glede na to, da gre pri podatkih o izplačilih avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem za podatke o porabi javnih sredstev in je potrebno dostop do zahtevane informacije razkriti že na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa je Pooblaščenec podredno izvedel tudi tako imenovani test javnega interesa. Omenjeni test je opredeljen v 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (ki določa 11 izjem od prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:

- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;

- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno po¬godbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;

- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države; -za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku;

- za podatke iz 5. točke prvega odstavka.

 

Z uvedbo testa javnega interesa v ZDIJZ se je Republika Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi zakonsko določene izjeme od dostopa do informacij javnega značaja obravnavajo s pridržkom. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Gre za test tehtanja. Pri uporabi tega testa je potrebno odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je vendarle potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Potrebno je torej razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive.

 

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja podatkov o izplačilih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem ter plač močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa. V javnem interesu je namreč, da izvajalci javnih služb v visokem šolstvu svoje delo opravljajo dobro, profesionalno, predvsem pa strokovno. V javnem interesu pa je tudi transparentnost porabe sredstev, ki jih izvajalec javne službe pridobi s strani študentov za izvajanje javne službe, kar pomeni, da je v interesu javnosti vedeti, komu konkretno je organ zaupal predavanja na študiju, na katerem študenti pridobijo veljavno izobrazbo in diplomo oziroma drugo javno listino, ter koliko je predavatelju (bodisi zaposlenemu pri organu, bodisi zunanjemu sodelavcu) za opravljeno delo plačal. Potrebno je namreč opozoriti tudi na določbo drugega odstavka 48. člena ZZ, po katerem sme zavod uporabiti presežek prihodkov nad odhodki le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Gre za določbo, ki odraža neprofitno oziroma nepridobitno statusno naravnanost zavodov in s tem tudi organa kot zavoda. Kot je bilo že pojasnjeno, predstavljajo sredstva, ki jih organ pridobi od študentov, plačilo javne službe, kot taka pa predstavljajo prihodek zavoda. Gre torej za sredstva, ki jih organ pridobiva s strani študentov za izvajanje izrednega študija, ki se prav tako kot redni študij, opravlja v režimu javne službe. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki služi trem funkcijam: demokratični, nadzorni in gospodarski, pri čemer je v konkretni zadevi osrednjega pomena druga funkcija. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). V tej zadevi je prišla še posebej do izraza funkcija nadzora nad porabo javnih sredstev. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in širšega javnega sektorja, kamor sodi tudi organ in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo javne službe ali javna pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil ter preprečuje zlorabe in korupcijo. Razkritje podatkov o izplačanih honorarjih v okviru izvajanja javne službe v visokem šolstvu pa je nenazadnje v javnem interesu tudi zato, ker ravno sedaj v javnosti poteka široka debata o reformah v sistemu javnega visokega šolstva.

 

Pooblaščenec torej zaključuje, da je organ dolžan prosilki omogočiti dostop do podatkov, ki jih je prosilka zahtevala dne 20. 02. 2007, in sicer na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je Pooblaščencu na njegovo zahtevo posredoval informacije, ki jih je zahtevala prosilka. Posredovan seznam vsebuje sledeče podatke: ime in priimek, honorar za redni in izredni študij (bruto) – znesek in namen ter letna bruto plača. V dopisu je organ navedel, da dekan organa v letu 2006 ni prejel avtorskih honorarjev za redni in izredni dodiplomski študij in je zato posredoval le podatek o njegovi letni bruto plači. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka najprej zahtevala seznam prejemnikov najvišjih 10 honorarjev, vključno s honorarjem dekana in nato podatke o plačah za osebe iz seznama honorarjev. Ker torej dekan v letu 2006 ni prejel honorarja in torej ni na seznamu prejemnikov honorarja, ki ga je zahtevala prosilka pod prvo točko svoje zahteve z dne 20. 02. 2007, organ tudi ni na podlagi te odločbe dolžan prosilki posredovati informacije o letni bruto plači dekana, saj se v pritožbenem postopku ne sme širiti pritožbe oziroma zahteve prosilke.
  

 

Molk organa se v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi. To pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilke odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer je organ dolžan prosilki v skladu z desetim odstavkom 45. členom ZMed najkasneje v petih (5) delovnih dneh od vročitve te odločbe posredovati:

-    seznam izplačanih (bruto) zneskov (SIT ali EUR) najvišjih desetih honorarjev v letu 2006 v zvezi z rednim in izrednim dodiplomskim študijem po prejemnikih z imeni in priimki zaposlenim pri organu;

-    podatke o letni bruto plači v letu 2006 (SIT ali EUR) za osebe iz seznama iz prejšnje alineje ter

-    podatke o namenu oziroma specifikacijo izplačanih honorarjev.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.    

 

 

     Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,            

                 pooblaščenka