Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.09.2019
Naslov: novinar RTV Slovenija - Univerza v Mariboru
Številka: 090-172/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Dokument v izdelavi, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval revizijo poslovanja fakultet revizijske hiše Ernst & Young. Organ je zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku od organa zahteval pojasnila, s katerim dokumentom ne razlaga, saj je vendar o zahtevanem dokumentu prosilcu predhodno že podal določena pojasnila kot odgovor na novinarska vprašanja. Organ je navedel, da ne razpolaga z revizijo, saj dokument nosi drugačno ime, prav tako pa ne gre za dokument v povezavi z zaključevanjem predbolonjskih študijev na fakultetah, kar naj bi zahteval prosilec, temveč za širši pregled poslovanja različnih projektov na različnih fakultetah. Organ je prav tako navedel, da se je glede na vsebino dokumenta odločil, da bo dokument v tej fazi štel za osnutek. IP je ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilec zahteval, pri čemer je poudaril, da morebitno neustrezno poimenovanje dokumenta z besedo »revizija«, namesto s pravilnim izrazom, ne more predstavljati razloga za zavrnitev, saj od prosilca, ki dokumenta ne pozna in ga šele zahteva, ni mogoče pričakovati, da bo v zahtevi navedel točen izraz zahtevanega dokumenta. Prav tako se dokument vsebinsko nanaša tudi na tista področja, ki jih je navedel prosilec, zato je sprenevedanje organa, da dokument vsebuje tudi druge infomacije in ne vseh tistih, ki jih prosilec želi, neutemeljeno. IP je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek z opozorili glede česa je treba dopolniti postopek. Organ je tudi opozoril na prakso IP in Upravnega sodišča kdaj je mogoče dokument šteti za osnutek.

 

ODLOČBA:

 

 

 

Številka: 090-172/2019/4

Datum:  16. 9. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 7. 2019, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0740/2019/O 803/515-MP z dne 9. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilca z dne 11. 7. 2019 se ugodi in se odločba Univerze v Mariboru št. 0740/2019/O 803/515-MP z dne 9. 7. 2019 odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 10. 6. 2019 na organ naslovil elektronsko sporočilo z novinarskimi vprašanji vezanimi na poslovanje Pravne fakultete v Mariboru, za obdobje 2015/2016, ko se je zaključevalo obdobje dela s predbolonjskimi študenti in ko je PF svojim sodelavcem v ta namen izplačala dodatke. Prosilca je zanimalo:

  1. koliko denarja je posamezna članica organa v letu 2015/2016 izplačala profesorjem za zaključevanje starih programov;
  2. dostop do izsledkov revizije družbe Ernst & Young (forenzične preiskave poslovanja določenih fakultet), ki je bila zaključena že v prvi polovici leta 2018;
  3. kako pri organu gledajo na spreminjanje cenika tik preden se je začelo obdobje zaključevanja s starimi študenti;
  4. ali na organu razpolagajo oz. ali so videli sklep poslovodnega organa, na podlagi katerega si je dekanica PF izplačala 15.000 evrov dodatka.

Prosilec ja zahtevo za dostop do revizije poslovanja fakultet revizijske hiše Ernst & Young zahteval še dne 12. 6. 2019, kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

Organ je v zvezi z vprašanjem vezanim na revizijo prosilcu dne 13. 6. 2019 poslal odgovor, in sicer je organ prosilcu pojasnil, da je postopek po prejetem poročilu forenzičnega pregleda izbranih članic s strani Ernst&Young, potrebno zaključiti, vendar na način, da ne obstaja dvom v izvedbo postopka. Prav tako morajo članice organa dobiti možnost podaje pripomb na pripravljeno poročilo, saj jim to v postopku pregleda in izdaje osnutka poročila ni bilo omogočeno. Organ se je odločil, da je to poročilo predal vsaki posamezni članici za del, ki se nanaša na članico, da na navedbe revizorjev poda pripombe. Celotno gradivo je bilo predano v pregled in podajo mnenja na Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in finance. Po prejetem mnenju bo poročilo v celoti obravnavano na Upravnem odboru organa. Takrat bo vodstvo organa lažje komentiralo prejeto poročilo, ki ga je pripravilo podjetje Ernst&Young. Organ zaključuje, da prejeto poročilo torej še ni dokončno, označeno je s stopnjo zaupno in kot takšno ne more biti predano prosilcu.

 

Organ je dne 9. 7. 2019 izdal tudi odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi je navedel, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, saj prosilec zahteva dostop do dokumenta »Revizija Ernst&Young«, s katerim organ ne razpolaga.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 11. 7. 2019 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je skrajno neverjetno, da organ s tem dokumentom ne bi razpolagal. Revizijo je organ namreč naročil pod vodstvom prejšnjega rektorja. Skrajno neverjetno je tudi, da ob primopredaji poslov prejšnji rektor novemu o tej reviziji ne bi ničesar povedal in da novi rektor o tej reviziji ne bi izvedel od strokovnih sodelavcev. Glede na to, da je rektor javno komentiral navedeno revizijo in izpostavil, da po njegovem mnenju ni bila izvedena s standardi ter da je zato naročil še revizijo te revizije, je po stališču prosilca skrajno nemogoče verjeti, da rektor oz. organ s to revizijo ne bi razpolagal.

 

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 0740-2/2019/3/515-MP z dne 18. 7. 2019, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ s pozivom št. 090-172/2019/2 z dne 23. 7. 2019 pozval, da mu posreduje dodatna pojasnila glede zahtevane dokumentacije, in sicer s katerim dokumentom organ ne razpolaga, glede na to, da je v odgovorih prosilcu organ sam navedel, da je dokument posredoval članicam univerze in Inštitutu za računovodstvo, hkrati pa da bo prejeto poročilo družbe Ernst & Young organ komentiral na Upravnem odboru organa. IP je organ pozval, da hkrati s pojasnili posreduje tudi kopijo revizije oz. poročila družbe Ernst & Young, v zvezi s pregledom poslovanja nekaterih fakultet, članic Univerze v Mariboru.

 

Organ je z dopisom št. 0740-2/2019/5/515-MP z dne 29. 7. 2019 IP posredoval dokument, ki ga je izdelala družba Ernst & Young d. o. o., z nazivom »Univerza v Mariboru – Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov« z navedenim datumom 26. 2. 2018. Poleg posredovanega dokumenta je organ pojasnil, da je prejšnje vodstvo organa pri družbi Ernst & Young naročilo pregled izbranih članic Univerze v Mariboru. Predmet pregleda je bil vzorec izbranih transakcij dobaviteljev ter pregled projektov in izplačil, na katerih so delovali izbrani zaposleni na Univerzi v Mariboru, in sicer na različnih področjih, kot so izvedba projektov, raznih javnih naročil, področje investicij. Poročilo je bilo izdelano za pregledano obdobje 1. 1. 2011 do 31. 12. 2016. Vodstvo organa ni naročilo revizije in prav tako ne poročila glede izplačil pedagoškim delavcem po vseh članicah organa za dodatne obveznosti, nastale zaradi zaključevanj predbolonjskih študijskih programov, temveč je postopek pregleda za takratne kolegije imenovalo z »domačim« izrazom forenzični pregled članic, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, da ne poteka postopek izvedbe revizijskega pregleda članic, ki poteka po točno določenem postopku in po sprejetem Pravilniku o notranjem revidiranju na Univerzi v Mariboru. Za izvedbo finančne forenzike nekdanje vodstvo ni pridobilo sklepa Upravnega odbora Univerze v Mariboru, prav tako navedena finančna forenzika ni bila vključena v kratkoročni ali dolgoročni program revizij Univerze v Mariboru. To, kar je nekdanje vodstvo naročilo, plačalo in po potrebi imenovalo z različnimi izrazi, ni bil postopek revizije s strani ustrezno pooblaščenih revizorjev in po strogo določenih pravilih. Edina dokumentacija, s katero organ razpolaga, in je vezana na približno isto ali podobno osebo javnega zunanjega izvajalca, ki ni Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje d. o. o., temveč Ernst & Young Svetovanje, davčno svetovanje d. o. o., nosi ime »Pregled transakcij za izbrani vzorec projektov in dobaviteljev in se ne imenuje niti revizija in niti poročilo. Tudi iz samega dokumenta po navedbah organa izhaja, da dokument ne izraža revizijskega mnenja, ne predstavlja revizije in ne izraža nikakršnega pravnega mnenja.

 

Organ je ob odstopu pritožbe še pojasnil, da poročilo nosi oznako zaupno in je bilo predano samo nekdanjemu vodstvu organa in novoizvoljenemu rektorju ter osebam, za katere se je rektor odločil, da jih seznani z vsebino. Organ je še poudaril, da se ni opravljal noben pregled članic na temo zaključevanja predbolonjskih študijskih programov, zato zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker organ ne razpolaga z nobenim revizijskim poročilom družbe Ernst & Young, niti ne gre za revizijo članice na temo izplačevanja profesorjem za zaključevanje predbolonjskih programov v letu 2015/2016. Prosilec je namreč navedel, da bo članek namenil primerjavi izvedbe zaključevanja predbolonjskih študijskih programov med članicami organa, ki so jo izvedli revizorji, organ pa navaja, da revizorji postopka niso peljali, v vzorcu izbranih transakcij pa so bila zajeta plačila zgolj ene članice za izvedbo starih učnih programov.

 

Organ je v zaključku še dodal, da zaradi dvoma v korektnost pridobljenega Pregleda transakcij za izbrani vzorec projektov in dobaviteljev, ter podanih ugotovitev, ki niso ne pravno mnenje in ne revizija in iz razloga, ker obstaja dvom v pregled dokumentacije, ki ni bila gledana na mestu hranjenja originalov in ne na mestu nastanka (torej na članicah Univerze v Mariboru), se je odločil, da naveden pregled obravnava kot osnutek prejetega pregleda, ga preda vsaki posamezni članici, in sicer samo za del, ki se nanaša na članico, da na navedbe poda pripombe, kar naj v postopku pregleda in izdaje osnutka ni bilo omogočeno. Končen pregled bo tako podala nevtralna inštitucija Visoke šole za računovodstvo in finance organa. Glede na navedeno je rektor sprejel odločitev, da je prejeto gradivo osnutek, ki ga mora oceniti nevtralna inštitucija in potem pripraviti v končni obliki. Organ nikoli do sedaj ni bil zavezan za predajo osnutkov dokumentacije, ki jih je v vsakem postopku veliko, končna in izdana dokumentacija do katere ima javnost dostop, postane pa šele, ko je potrjena s strani pristojnih in ustrezno pooblaščenih oseb.

 

Pritožba je utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Ker je organ dostop do zahtevane dokumentacije prosilcu zavrnil na podlagi sklicevanja na neobstoj dokumenta, je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali dokument, ki ga prosilec zahteva, obstaja in ali organ z dokumentom razpolaga.

 

  1. Ali dokument obstaja?

 

IP najprej ugotavlja, da iz zahteve prosilca z dne 12. 6. 2019 izhaja, da želi dokument, zaključen leta 2018, v zvezi z revizijo poslovanja nekaterih fakultet, naročen pri revizijski hiši Ernst & Young, v zvezi s katerim sedaj teče dopolnitev te revizije pri Inštitutu za poslovno računovodstvo.

 

Iz navedb organa izhaja, da organ razpolaga z dokumentom, izdelanim v letu 2018, ki ga je izdelala družba Ernst & Young, ki se nanaša na poslovanje nekaterih fakultet in v zvezi s katerim sedaj teče nov postopek ocenjevanja ustreznosti prejetega dokumenta pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri organu. Organ ne glede na to, da s tem dokumentom razpolaga, izpostavlja, da navedeno ni revizija ali poročilo, kot je ta dokument poimenoval prosilec, ter da ne gre za analizo namenjeno primerjavi izvedbe zaključevanja predbolonjskih študijskih programov med članicami organa, kot naj bi to navedel prosilec, čeprav iz njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 6. 2019 to ne izhaja. IP se strinja, da je prosilec v zvezi z zaključevanjem predbolonjskih študijskih programov postavljal določena novinarska vprašanja, vendar njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja ni oblikovana na način, da želi dokument, iz katerega izhaja primerjalna analiza poslovanja članic organa v zvezi z zaključevanji predbolonjskih študijskih programov. Prosilec zgolj opisno opisuje, da bi želel dokument, v katerem je šlo za revizijo poslovanja nekaterih fakultet.

 

IP na tej točki opozarja, da je pri ugotavljanju, kateri dokument prosilec od organa zahteva, treba izhajati iz splošnih načel varstva pravic stranke v upravnem postopku (7. člen ZUP) ter iz specialnih načel, ki jih določa ZDIJZ, da mora organ prosilcu v povezavi z oblikovanjem njegove zahteve nuditi ustrezno pomoč (18. člen ZDIJZ). Nesprejemljivo je sprenevedanje organa, da z dokumentom, ki bi formalno nosil naziv »revizija« ne razpolaga, hkrati pa ta isti organ navaja, da je tudi za navedeni dokument ''za namene takratnih kolegijev'' uporabljal različne izraze, med drugim tudi izraz forenzični pregled članic, ki ga je uporabil tudi prosilec (forenzična preiskava članic) v svoji vlogi z dne 10. 6. 2019. Dejstvo je, da organ razpolaga z dokumentom, ki ga je izdelalo podjetje Ernst & Young, da gre za dokument, ki je bil zaključen leta 2018 in da je bil predmet dokumenta pregled poslovanja nekaterih članic. Hkrati za ta dokument sedaj teče nov postopek pred Inštitutom za poslovodno računovodstvo. Vse navedeno v celoti ustreza dokumentu, kot ga je opredelil prosilec. Povsem irelevantno je, ali gre za družbo Ernst & Young Revizija d. o. o. ali Ernst & Young Svetovanje d. o. o., kot navaja organ. Organ od prosilca ne more pričakovati, da bo poznal tovrstne podrobnosti in navedel pravilne izraze v povezavi z dokumentom, s katerim ni bil predhodno seznanjen. V zvezi z opredelitvijo dokumenta zato za postopke po ZDIJZ zadostuje, da prosilec določno opredeli, katero informacijo želi izvedeti, saj od njega ni mogoče pričakovati, da bo izbral in uporabil pravilne izraze poimenovanja določenega dokumenta. Neustrezno je tudi, da je organ odločil, da ker dokument vsebuje pregled več projektov različnih članic (in ne pregleda zaključevanja predbolonjskega študija vseh članic), to ni dokument, ki ga prosilec zahteva. Prosilec ni nikjer navedel, da želi prejeti analizo zaključevanja predbolonjskega študija pri članicah organa, temveč ga je zanimalo poslovanje nekaterih fakultet, med drugim tudi v zvezi z zaključevanjem predbolonjskih študijev, pri čemer izpostavlja Pravno fakulteto. Organ pri tem povsem spregleda dejstvo, da je tudi to, kar vsebinsko zahteva prosilec, vsebovano v zahtevanem dokumentu. Dokument, ki sicer nima imena »revizija«, temveč nosi ime »Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov«, je med drugim pregledal tudi poslovanje Pravne fakultete in to tudi v delu izplačevanja dodatkov po starih učnih programih (str. 19 navedenega dokumenta).

 

Če je bil organ v dvomu, ali prosilca dejansko zanima navedeni dokument oz. ali ga zanima v celoti ali zgolj delno (saj vsebuje pregled tudi številnih drugih projektov, nakupov, dobav ipd.), bi bil dolžan, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, prosilcu pojasniti, s katerimi dokumenti oz. informacijami organ razpolaga in prosilca pozvati, da natančneje pojasni, s katerimi od dokumentov, s katerimi organ razpolaga (in v kakšnem obsegu), se želi seznaniti. Organ namreč ne more pavšalno sprejeti zaključka, da z dokumentom ne razpolaga oz. da to ni dokument, ki ga prosilec zahteva, zgolj zato, ker prosilec ni navedel ustreznega imena dokumenta in ker navedeni dokument morebiti ne vsebuje vseh informacij, ki bi jih prosilec želel, v povezavi z vsemi članicami, vsebuje pa podatke, ki jih prosilec želi, vsaj za eno članico. Glede na vse navedeno ni mogoče slediti organu, da organ z dokumentom, ki vsebuje informacije, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi, ne razpolaga.

 

IP posledično ugotavlja, da informacija, ki jo je zahteval prosilec, obstaja, tj. dokument z nazivom »Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov«, ki nosi datum 26. 2. 2018, pripravila pa ga je družba Ernst & Young d. o. o. Dokument torej obstaja, organ z njim razpolaga, saj ga je na poziv posredoval tudi IP, nanaša se na delovno področje organa (poslovanje in projekti članic organa), v konkretnem primeru tako lahko potrdimo, da gre za informacijo javnega značaja.

 

  1. Nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva

 

IP ugotavlja, da organ o zahtevani dokumentaciji ni določil, saj je zmotno ocenil, da zahtevana informacija ne obstaja. Organ se posledično do dokumentov v odločbi sploh ni opredelil, prav tako tudi ni pojasnil, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, oz. ali je v njih morda podana katera od izjem, ki jih opredeljuje 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca in posledično tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ zmotno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).


Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.


IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje, je podrobneje seznanjen z vsebino vseh projektov, ki so vsebovani v dokumentu in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

 

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in odločiti o dokumentu, ki predstavlja predmet zahteve prosilca. Organ mora ugotoviti, ali so v dokumentu podatki tretjih, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, in v primeru, da slednje ugotovi, mora skladno s 44. členom ZUP pozvati stranske udeležence v postopek.

 

V nadaljevanju mora organ ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa. V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve, se mora organ opredeliti tudi do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Organ mora nenazadnje preveriti tudi, ali je v danem primeru mogoče upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.[1] Organ bo torej pred odločitvijo moral ugotoviti tudi, iz katerih sredstev je bila plačan predmetni dokument in posledično upoštevati tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

  1. Ali gre za izjemo dokumenta, ki je v postopku izdelave?

 

Glede na to, da organ navaja, da gre za dokument, ki naj bi predstavljal »osnutek«, to pa opredeljuje z navedbo, da se je zaradi dvomov v neustrezni potek postopka, odločil, da bo prejeti dokument »štel za osnutek«, ki ga bo dal predhodno pregledati nevtralni inštituciji (ki je sicer članica organa) in šele po prejemu ocene te institucije in mnenj članic, bo dokument pripravil v končni obliki. V zvezi s temi navedbami IP v nadaljevanju pojasnjuje, kateri so tisti dokumenti, ki so v skladu z ZDIJZ upravičeni do varstva po t. i. izjemi dokumenta v postopku izdelave, ki je še predmet posvetovanja v organu, in katerega razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in zato ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

IP izpostavlja, da je mogoče o dokumentu v postopku izdelave oz. o osnutku govoriti, če gre za dokument, ki kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota in popisan s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstva zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času priprave zadeve. Če gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, oz. na drugačen način zaključen dokument, ni več mogoče govoriti o tem, da gre za osnutek ali za dokument v postopku izdelave. Pri tem je povsem irelevantno, ali je takšen dokument le del obsežnejšega postopka in ali se bo vsebina dokumenta morebiti še spreminjala. Pomembno je, da je dokument kot tak že zaključen. Tudi v primeru dokumentov, ki se skozi čas spreminjajo (npr. v fazi priprave zakona nastane več zaključenih osnutkov, ki so nato predmet javne razprave), ni mogoče govoriti, da gre za dokument v postopku nastajanja, temveč je v smislu ZDIJZ vsak osnutek zase zaključen dokument, ki je lahko predmet zahteve prosilcev po ZDIJZ. Kakšne spremembe, ukrepi, dejanja in podobno bodo na podlagi takšnega dokumenta še sledili, za samo presojo tega dokumenta ni pomembno. Drugačna razlaga te izjeme bi v praksi namreč pripeljala do položaja, ko bi lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkom sprejemanja končnih oziroma dokončnih rešitev, kar pa bi bilo v nasprotju z javnostjo dela organov. Zgolj to, da končnemu dokumentu lahko sledijo še nadaljnji postopki (na kar se v konkretnem primeru sklicuje organ, saj bo dokument pregledal še Inštitut in za svoje področje tudi vsaka posamezna članica), ne more biti razlog za označitev dokumenta kot dokumenta v postopku izdelave. Dopolnjen ali spremenjen dokument bo namreč spet nov, dokončno zdelan dokument v fazi izvedbe postopka in bo predstavljal novo informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ.[2]

 

Tudi v primeru, če bi šlo za osnutek dokumenta, je za to, da je obstoj navedene izjeme utemeljen, treba izkazati še obstoj nastanka škode, torej da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Oba pogoja, torej, da gre za dokument, ki šele nastaja kot tudi izkaz škode, morata biti podana kumulativno. Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 392/2009-11 z dne 10. 6. 2010 izrecno poudarilo, da se za obstoj izjeme po 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zahteva zgolj obstoj oziroma izkaz nastanka škode, ampak je z vidika tega določila bistveno, ali bi razkritje povzročilo napačno razumevanje dokumenta. Dokazno breme je na zavezancu, ki pa se v konkretnem postopku ni z ničemer opredelil do tega, ali bi razkritje dokumenta povzročilo njegovo napačno razumevanje. Organ je izključno zatrjeval le to, da je dokument osnutek, slednje pa je oprl zgolj na dejstvo, da bodo v zvezi z dokumentom sledili nadaljnji postopki ter da je dejstvo, da je dokument osnutek, sprejel kar rektor sam. Dvomi v ustreznost izvedenega postopka, ne predstavljajo razloga, da bi dokument, ki ga je pripravila zunanja institucija in poslala naročniku, ki ga je nato posredoval tretjim osebam, postal osnutek. Morebitno nezadovoljstvo z izvedenim postopkom dokumenta namreč ne spremeni v osnutek, kljub temu, da bo navedeni dokument morebiti spremenjen in/ali bo iz njega nastala nova različica, ki jo bo pripravil drug avtor.

 

  1. Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku odločiti o zahtevi prosilca v skladu z napotili, ki jih je IP navedel v tej odločbi.

 

IP je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

    
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-229/2016/5 z dne 10. 11. 2016, dostopna na: www.ip-rs.si/en/foia-decisions/regionalni-rtv-center-koper-marjetica-koper-doo-3080/

[2] Več v: Vse o dostopu do informacij janega značaja, Založba Forum Media, julij 2019, tč. 3.1.9