Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.02.2015
Naslov: novinar Martin Tomažin, POP TV - Elektro energija
Številka: 0902-2/2015
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval seznanitev s pogodbami, ki jih je zavezanec v zadnjih treh letih sklepal s srbskim podjetjem, vrednost teh poslov in izguba oziroma dobiček, ki je nastal iz njih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zavezanec pravilno ugotovil, da edini pravni posel, sklenjen s srbskim podjetjem, ne sodi med pravne posle, ki jih ZDIJZ določa kot informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ODLOČBA:

Številka: 0902-2/2015/6
Datum: 17. 2. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarja Martina Tomažina, POP TV, Kranjčeva ulica 26, 1521 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 1. 2015, zoper odločbo Elektro energija, d.o.o., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 7. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 21. 1. 2015 zoper odločbo Elektro energija d.o.o. z dne 7. 1. 2015 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 19. 12. 2014 od zavezanca po elektronski pošti zahteval podatek o tem:
- kolikšna je bila vrednost poslov zavezanca in Elektro Ljubljana d.d. s srbskim podjetjem Rudnap v zadnjih treh letih,
- ali drži, da je bila izguba pri poslih v zadnjem letu približno 6 milijonov evrov,
- če ne drži, pa podatek o tem, kolikšna je bila izguba oziroma dobiček.

Zavezanec je istega dne prosilcu po elektronski pošti odgovoril, da v letu 2013 in 2014 ni posloval s podjetjem Rudnap. Za leto 2012 je potrdil sodelovanje s podjetjem Rudnap, vendar podrobnejših podatkov o poslovnem sodelovanju zaradi varstva poslovne skrivnosti ni razkril. Prosilec je takoj odgovoril, se skliceval na ZDIJZ ter zahteval pisen odgovor.

Zavezanec je 22. 12. 2014 prosilcu poslal novo elektronsko sporočilu, v katerem mu je pojasnil, da ima do podjetja Rudnap iz poslovanja v letu 2012 še vedno odprt dolg, za poplačilo katerega je bil sklenjen sporazum, ki se bo postopoma realiziral. Hkrati je prosilca pozval, da svojo zahtevo dopolni v smislu 17. in 18. člena ZDIJZ tako, da navede, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, da bo o njegovi zahtevi lahko odločil v smislu 26. člena tega zakona. Prosilec je istega dne navedel, da želi prejeti skenirane podatke na elektronski naslov, s katerega je poslal zahtevo, če pa to ni mogoče, želi prejeti fotokopije oziroma natisnjene podatke, na naslov Kranjčeva ulica 26, 1000 Ljubljana.

Zavezanec je z odločbo z dne 7. 1. 2015 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da podatek o vrednosti poslov, sklenjenih s podjetjem Rudnap ter podatki o izgubi oziroma dobičku iz teh poslov, niso informacije javnega značaja, ker je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ. Navedel je, da posli, sklenjeni s podjetjem Rudnap, ne pomenijo pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem, ker stvarno premoženje pomenijo le premičnine in nepremičnine, ne pa tudi terjatve ali denarna sredstva. Ker tudi ne gre za pravne posle, ki pomenijo izdatke zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev niti sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe oziroma druge pogodbe, s katerimi se dosega enak učinek, teh podatkov zavezanec ni dolžan razkriti. Nadalje je pojasnil še, da so vsi dokumenti, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca s podjetjem Rudnap, označeni kot poslovna skrivnost v skladu z internim Pravilnikom za klasifikacijo in ravnanje z informacijami (oznaka »ZAUPNO«). Zahtevo prosilca za podatke, ki se nanašajo na vrednosti poslov družbe Elektro Ljubljana d.d., je zavezanec zavrnil, ker ti podatki ne sodijo v njegovo delovno področje, in prosilcu pojasnil, naj se obrne neposredno na Elektro Ljubljana d.d.

Prosilec je dne 21. 1. 2015 vložil pritožbo zoper odločbo zavezanca, v kateri je navedel, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nasprotujoča si, ker zavezanec najprej navede, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacije javnega značaja, potem pa, da predstavljajo njegovo poslovno skrivnost oziroma zaupne podatke. Nadalje je navedel, da to, da je zavezanec podatke klasificiral za poslovno skrivnost, ne zadostuje za zavrnitev zahteve, ker bi moral zavezanec določno in konkretno opredeliti morebitne škodljive posledice, ki bi jih lahko utrpel zaradi razkritja zahtevane informacije javnega značaja. Prosilec je menil, da je do podatkov, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca in Elektro Ljubljana d.d., upravičen na podlagi 4.a člena ZDIJZ, ker gre za podjetji pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki sta po njegovih informacijah sredstva uporabili za naročilo tržnega blaga, pri poslu pa naj bi nastala izguba, ki ima lahko kritičen vpliv na ti dve podjetji.

IP je po pozivu od zavezanca prejel Sporazum med zavezancem in Rudnap Group a. d. Beograd, z dne 12. 3. 2013 (v nadaljevanju: Sporazum) in pojasnilo zavezanca, da je bil to edini pravni posel, ki ga je s to družbo sklenil med leti 2012 in 2014 ter, da v teh letih ni bilo nobenih denarnih tokov med njima, zato tudi ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, iz katere bi izhajali podatki o izgubi ali dobičku.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločbo zavezanca preizkusil v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo je preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec je odločbo zavezanca izpodbijal v celoti.

IP ugotavlja, da ni sporno, da zavezanec je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Je pa sporno, ali podatki, ki jih je zahteval prosilec izhajajo iz pravnih poslov, ki jih ZDIJZ navaja v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena.

Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 23/04; v nadaljevanju: ZDIJZ-C) novim zavezancem za dostop do informacij javnega značaja, t. j. poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (kamor sodi tudi zavezanec), nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posredujejo informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so bili zavezanci za dostop do informacij javnega značaja že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Za organe (stare zavezance po ZDIJZ) velja, da vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in organ z njimi razpolaga, predstavljajo informacije javnega značaja (z možnostjo, da se dostop do celotnega ali dela dokumenta zavrne, zaradi obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in odsotnosti »izjem od izjem« iz drugega in tretjega odstavka tega člena). Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (novih zavezancih) pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu (tudi tu pa obstaja možnost, da se zaradi obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop vseeno zavrne, razen če gre za informacije iz 6.a člena tega zakona oziroma »izjeme od izjem« iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:
1.    informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):
- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali
- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali
- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;
2.    informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

Namen ZDIJZ je poleg tega, da se pravnim in fizičnim osebam zagotovi uresničevanje ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi zavezancev (šesti odst. 1.a člena ZDIJZ). Vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje (upravljanje s finančnimi sredstvi) razprši na dva osnovna dela – poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju: Uredba) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). Namen ZDIJZ-C ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu - v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ-C je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013).

Mejni primeri med obema osnovnima deloma poslovanja poslovnega subjekta pa so posli, ki jih ZDIJZ izrecno opredeljuje v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena. Gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja poslovnega subjekta, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti poslovnega subjekta. Gre torej za upravljanje s stvarnim premoženjem za lastne potrebe zavezanca (na primer najem ali nakup lastnih poslovnih prostorov), izdatke za naročilo blaga in gradenj za lastne obratovalne potrebe (na primer nakup pisarniškega, sanitetnega, promocijskega materiala ali na primer naročilo obnove fasade lastnih poslovnih prostorov), izdatke za agentske, svetovalne ali druge storitve (na primer računovodske ali pravne storitve, storitve najema čistilnega servisa lastnih prostorov, svetovanje pri poslovnih odločitvah, posredovanje pri izvedbi konkretnega posla, analize in podobno) ter izdatke na podlagi sklenjenih sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb (npr. svetovalne pogodbe).

IP je ugotovil, da je odločitev zavezanca v zvezi z zahtevo prosilca pravilna in na zakonu utemeljena, ker je Sporazum edini dokument, ki predstavlja pravni posel med zavezancem in podjetjem Rudnap, in ne sodi med pravne posle, ki jih ZDIJZ v prvem odstavku 4.a člena opredeljuje kot informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom. IP se je z vpogledom v Sporazum prepričal, da ta ne pomeni pravnega posla, ki se nanaša na stvarno premoženje zavezanca, pri čemer se v celoti sklicuje na ta del obrazložitve zavezanca iz izpodbijane odločbe. Prav tako Sporazum že na prvi pogled ne sodi med pravne posle, ki bi pomenili izdatke zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev, niti nikakor ne gre za sponzorsko, donatorsko ali avtorsko pogodbo. Za Sporazum tudi nikakor ni mogoče trditi, da dosega učinke, enake tem pravnim poslom.

IP je nadalje presojal, ali je Sporazum nastal na podlagi pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in ali je z njimi neposredno povezan, pri čemer se je z vpogledom v Sporazum in na podlagi pojasnil zavezanca prepričal, da Sporazum tudi teh kriterijev ne izpolnjuje. IP pojasnjuje, da je Sporazum jasno označen kot poslovna skrivnost obeh strank tega Sporazuma, zato IP v obrazložitvi te odločbe ne more natančneje razkrivati vsebine Sporazuma, da bi poglobljeno argumentiral svoje ugotovitve in odločitev. Lahko razkrije zgolj to, da Sporazum ne izhaja iz pravnih poslov, ki pomenijo enega od pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ampak iz pravnih poslov, ki sodijo na področje osnovne dejavnosti zavezanca. Zato IP tudi ni mogel presojati, ali obstaja prevladujoč interes na razkritju.

Ker zahtevani podatki ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP ni bilo treba opredeljevati do obstoja morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ niti nadalje do obstoja morebitnih »izjem od izjem« po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, izvajati testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ ali ugotavljati, ali gre za absolutno javne podatke po 6.a členu ZDIJZ. Zato so tudi navedbe prosilca v zvezi s kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti irelevantne.

Glede odločitve zavezanca v zvezi s podatki, ki se nanašajo na Elektro Ljubljana d.d., se IP v celoti sklicuje na obrazložitev zavezanca iz izpodbijane odločbe in dodaja, da zavezancu, kot poslovnemu subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, tega dela zahteve prosilca tudi ni bilo treba poslati Elektro Ljubljana d.d., ker mu ni treba postopati po določbi 20. člena ZDIJZ (ki določa, da mora organ zahtevo odstopiti organu, za katerega meni, da razpolaga z zahtevano informacijo).

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek pred odločitvijo pravilen, da je odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                      
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
Svetovalka                               

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka