Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.06.2019
Naslov: novinar Dnevnika d.d. - Slovenski državni holding d.d.
Številka: 090-130/2019
Kategorija: Poslovna skrivnost, Mediji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval Sporazum o prekinitvi delovnega razmerja s predsednico uprave. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevani sporazum ustrezno označen kot poslovna skrivnost, vendar v določenih delih predstavlja porabo javnih sredstev. Ker so informacije o porabi javnih sredstev javne tudi v primeru, kadar gre za dokumente, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje tiste dele sporazuma, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.

 

ODLOČBA:

 

številka: 090-130/2019/7

Datum: 19. 6. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 5. 2019, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga d. d., Mala ulica 5, p. p. 139, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2019-1100 z dne 19. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.  Pritožbi prosilca z dne 17. 5. 2019 se delno ugodi in se odločba št. 2019-1100 z dne 19. 4. 2019 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Sporazuma o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave z dne 27. 3. 2019 tako, da mu posreduje:

  • celotni naslov sporazuma;
  • stranke sporazuma, pri čemer mora prekriti datum rojstva in stalno prebivališče predsednice uprave;
  • točke 2.1., 2.7. in 2.8. sporazuma;
  • kraj, datum in podpisnike sporazuma;
  • celotno Prilogo 1 sporazuma.

 

2.  V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 28. 3. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje sporazuma o prekinitvi delovnega razmerja … na mestu predsednice uprave. V primeru zadržka glede posredovanja osebnih podatkov, ki bi se lahko nahajali v sporazumu, je prosilec organu predlagal, da jih zakrije.

 

Organ je dne 19. 4. 2019 izdal odločbo št. 2019-1100, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da prosilec zahteva podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je podan razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sporazum vsebuje tudi osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Zoper odločbo organa je prosilec vložil pritožbo z dne 17. 5. 2019, v kateri je navedel, da vodstvo organa prejema plače in prihodke iz dela iz naslova javnih sredstev. Zato je v absolutnem interesu javnosti, da izve, koliko znašajo prejemki iz dela za člane uprave organa. Glede varovanja osebnih podatkov se člani uprave razlikujejo od ostalih zaposlenih. V letnih poročilih namreč objavljajo podatke o osebnih prejemkih za vsakega člana organa upravljanja in nadzora dvotirnega sistema upravljanja oz. za izvršne in neizvršne direktorje enotirnega sistema upravljanja. Prosilec meni, da je v absolutnem interesu javnosti, da izve koliko sredstev oz. kaj vse je pripadlo … na podlagi sporazuma o predčasni prekinitvi delovnega razmerja.

 

Po prejemu pritožbe, jo je organ na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP z dopisom št. 2019-1317 z dne 22. 5. 2019.

 

Ker organ, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, IP ni posredoval dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je IP, z dopisom št. 090-130/2019/2 z dne 27. 5. 2019 pozval k posredovanju zahtevane dokumentacije, kot tudi pozval k posredovanju dokumentacije, in sicer s pozivom št. 090-130/2019/5 z dne 14. 6. 2019. Organ je Pravilnika o poslovni skrivnosti, na katerega se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. Organ je dokumentacijo dostavil na IP dne 30. 5. 2019. Ob pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da je organ IP dostavil zgolj Sporazum, ne pa tudi Priloge 1 in Priloge 2, ki sta sestavna dela sporazuma, prav tako pa tudi ne Pravilnika o poslovni skrivnosti. IP je zato organ ponovno manjkajočo dokumentacijo posredoval IP z dopisom št. 2019-1550 z dne 17. 6. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki, saj organ navedenemu ni oporekal, Sporazum o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave z dne 27. 3. 2019 (v nadaljevanju: sporazum) pa je na zahtevo IP temu tudi posredoval, naknadno pa je posredoval tudi Prilogo 1 in Prilogo 2 k navedenemu sporazumu. V konkretni zadevi je sporno to, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost organa oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

IP je zato v nadaljevanju preizkusil, ali je glede zahtevane informacije podana izjema varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo zatrjuje organ, oziroma ali so morebiti podane okoliščine, ki kljub obstoju te izjeme dovoljujejo dostop do zahtevanih informacij (drugi ali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), tako kot zatrjuje prosilec.

 

  1. Izjema varstva poslovne skrivnosti

 

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

 

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi.

 

Če pa podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je uprava organa na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1 sprejela pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti. Ta v 5. členu določa, da se za poslovno skrivnost organa med drugim štejejo podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na osebne podatke zaposlenih, ki kažejo na lastnosti, stanje ali razmerja zaposlenih, pa tudi pogodbe o zaposlitvi in višina plač zaposlenih. Zahtevan sporazum, je torej po stališču organa opredeljen kot poslovna skrivnost, s tem pa je tudi izvzet po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da je v glede zahtevanega sporazuma izpolnjen kriterij za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Dokument sam je namreč vidno označen z žigom »poslovna skrivnost«, prav tako pa je kot tak opredeljen tudi v Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti organa, kar v konkretnem primeru zadostuje za ugotovitev, da je izpolnjen subjektivni kriterij za poslovno skrivnost. Glede na to, da sporazum predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, se IP v nadaljevanju zaradi načela ekonomičnosti postopka ni podrobneje spuščal v ugotavljanje, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, saj za obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zadostuje, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po enem izmed obeh zakonskih kriterijev za določitev poslovne skrivnosti.

 

  1. Izjema od izjem: poraba javnih sredstev

 

Ker je glede zahtevanega dokumenta podana izjema poslovne skrivnosti, je IP dalje ugotavljal, ali zahtevane informacije predstavljajo podatke, ki ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

IP ocenjuje, da zahtevane informacije ne predstavljajo podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, vsebujejo pa po presoji IP v določenih delih podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavani zadevi gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem/točk, niti za primer slednjih dveh zakonov. V konkretnem primeru je torej izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati. Poraba javnih sredstev je torej absolutna izjema od izjem in predstavlja absolutno javni podatek, ne glede na obstoj določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne glede na v konkretnem primeru podan obstoj izjeme poslovne skrivnosti.

 

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

 

IP na tem mestu izpostavlja, da je bilo že v več pritožbenih postopkih pred IP in kasneje tudi v okviru upravnih sporov pred Upravnim sodiščem RS ugotovljeno, da je organ pravna oseba javnega prava in ima status javnopravnega subjekta, naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada in organ razpolaga z javnimi sredstvi. Dejstvo, da je organ delniška družba, še ne pomeni, da gre v vseh pogledih za klasično delniško družbo in da zanj veljajo le pravila, ki zavezujejo pravne osebe zasebnega prava. Organ je bil namreč ustanovljen z javnopravnim aktom – zakonom, ki določa tudi njegove pristojnosti, pravice in obveznosti. Ustanovljen je bil z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje, vodi postopke izplačevanja odškodnin žrtvam (po)vojnega nasilja), edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, naloge in pristojnosti skupščine organa uresničuje vlada, organ je (že bil) revidiranec Računskega sodišča, veljajo posebnosti glede pogojev oziroma imenovanja članov idr. Gre za t. i. »sui generis« subjekt, ki za izvajanje javnopravnih nalog upravlja z javnimi sredstvi, zaradi oblike državnega premoženja (naložbe oziroma delnice in deleži v gospodarskih družbah) in čim lažjega ter učinkovitejšega upravljanja z njimi, pa je organiziran kot delniška družba.

 

Iz javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bil organ ustanovljen, ter izvora oziroma svojstva premoženja, s katerim organ upravlja, je nesporno, da organ razpolaga in upravlja z javnimi sredstvi ter da je vsakršno razpolaganje z javnimi sredstvi (tudi v primeru izplačil oz. zavez k izplačilom javnih sredstev) javno. ZDIJZ namreč je določa primerov, kadar poraba javnih sredstev ne bi bila javna.

 

Ob pregledu predmetnega sporazuma, IP ugotavlja, da se točke 2.1., 2.7. in 2.8. sporazuma nanašajo na porabo javnih sredstev, saj iz njih izhajajo razlogi, pogoji in višina izplačil javnih sredstev, slednje pa nedvomno predstavlja porabo javnih sredstev. IP je zato organu naložil, da razkrije navedene točke sporazuma, hkrati s strankama sporazuma ter datumom in podpisi sporazuma, kot bistvenimi sestavinami vsake pogodbe, ki določajo veljavnost in pristnost posameznega dokumenta.

 

IP dalje ugotavlja, da se na porabo javnih sredstev nanaša tudi Priloga 1 sporazuma, saj tudi iz nje izhajajo razlogi, pogoji in višina izplačil javnih sredstev. IP na tej točki poudarja, da je treba porabo javnih sredstev, skladno s stališčem Upravnega sodišča (glej sodbo I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), razlagati široko, torej poraba javnih sredstev niso zgolj odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Navedeni dokument namreč v celoti opredeljuje pravice posameznice, ki so v povezavi z razpolaganjem z javnimi sredstvi, ter hkrati obveznosti organa, ki jih mora v povezavi s porabo javnih sredstev izvesti.

 

IP na tej točki zaključuje, da so točke 2.1, 2.7, 2.8 Sporazuma o prekinitvi delovnega razmerja …, ter Priloga 1 k navedenemu Sporazumu, v celoti podatki o porabi javnih sredstev (torej gre za podatke, ki so po zakonu javni; tj na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), zaradi česar teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ni mogoče določiti za poslovno skrivnost organa. Organ je torej za poslovno skrivnost označil podatke, ki so po zakonu javni.

 

  1. Izjema varstva osebnih podatkov

 

Ker je IP ugotovil, da dokument vsebuje tudi osebne podatke, je izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP ugotavlja, da se v predmetnem dokumentu nahajajo osebni podatki, in sicer ime in priimek predsednice uprave organa, njen datum rojstva in naslov, kot tudi pravice in izplačila, do katerih je upravičena. Po presoji IP podatek o imenu in priimku predsednice uprave organa, kot tudi njene pravice in izplačila, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, niso varovani osebni podatki glede na ZVOP-1 oz. Splošno uredbo o varstvu podatkov, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana zakonska podlaga, in sicer v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Gre namreč za podatek, ki je povezan s porabo javnih sredstev in je tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopen (ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov). Za te podatke je torej že zakonodajalec ocenil, da uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta »trpeti« določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

 

Na tej točki IP izpostavlja tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, in sicer, da se morajo tudi subjekti zasebnega prava (torej tudi fizične osebe), ki so sklenile pravni posel (v konkretnem primeru sporazum) z osebo javnega prava zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Po stališču sodišča namreč ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Tudi s tega vidika ni mogoče upoštevati izjeme varstva osebnih podatkov za tiste dela sporazuma, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev

 

Nasprotno pa velja za naslednje osebne podatke: datum rojstva in naslov predsednice uprave organa. Pravna podlaga, v smislu 9. člena ZVOP-1, za razkritje teh podatkov ni podana, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. V skladu določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. Ker po presoji zakonska podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, hkrati pa ti podatki ne predstavljajo porabe javnih sredstev, gre za varovane osebne podatke, ki jih je dolžan organ pred posredovanjem prosilcu prekriti.

 

IP na tej točki še izpostavlja, da glede na to, da je bil predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, IP v postopek ni pozival … stranske udeleženke, saj stransko udeležbo v tovrstnih primerih izključuje sam zakon. a26.a člen ZDIJZ namreč določa, da je v postopkih z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, stranka postopka samo prosilec. Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, je IP odločal glede dostopa zgolj do tistih podatkov, ki so javni na podlagi zakona (tj. 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato druge stranke sporazuma ni pozival v postopek.

 

  1. Delni dostop

 

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (npr. podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost oz. varovane osebne podatke), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke ali poslovno skrivnost) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

 

IP ugotavlja, da je organ prve stopnje deloma napravil napačen sklep glede dejanskega stanja (napačno je sklepal, da predstavljajo poslovno skrivnost tudi deli sporazuma, ki predstavljajo porabo javnih sredstev) in je napačno uporabil pravni predpis (ni upošteval, da je poraba javnih sredstev  skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javna), zato je IP  na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi delno ugodil, delno odpravil odločbo organa prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V delu (glede delov sporazuma, ki predstavlja poslovno skrivnost in glede tistih osebnih podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke) je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.


Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka