Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.11.2008
Naslov: Novinar Dela, Matjaž Albreht - MOP
Številka: 021-64/2008/9
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval menjalno pogodbo, s katero je organ parcele v lasti Republike Slovenije, zamenjal za parcele v lasti posameznikov. Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na varstvo osebnih podatkov in na izjemo poslovne skrivnosti, Pooblaščenec pa je pritožbi deloma ugodil. Parcelne številke lahko predstavljajo osebne podatke, saj je z njihovo pomočjo, z vpogledom v zemljiško knjigo, mogoče določiti lastnike parcel. Vendar pa osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec obenem  ni mogel mimo dejstva, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve podatki o parcelah, ki so bile predmet menjalne pogodbe med državnim organom in drugo pogodbeno stranko. Upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ so navedeni podatki javni že na podlagi zakona, saj gre za porabo javnih sredstev. Navedeno sledi tudi iz 8. čl. Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, po katerem je ravnanje s stvarnim  premoženjem države javno.


ODLOČBA
Številka: 021-64/2008/9
Datum: 12.11.08

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Matjaža Albrehta, novinarja Dela d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prvi prosilec), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, p.p. 653, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2008 z dne 20. 05. 2008 in o pritožbi …… (v nadaljevanju drugi prosilec) zoper odločbo organa št. 090-7/2008 z dne 22. 5. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilcev je utemeljena.
2.    Organ je dolžan prosilcema v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo menjalne pogodbe št. 012-3/2007/63 z dne 27. 12. 2007, v kateri mora prekriti:
-    na str. 1, v uvodu pogodbe, vse podatke, ki kažejo na identiteto druge pogodbene stranke (osebna imena in priimke, EMŠO, stalno prebivališče posameznikov);
-    na str. 1, v uvodu pogodbe, vse podatke, ki kažejo na identiteto tretje pogodbene stranke (naziv, naslov, zastopnika, davčno in matično številko);
-    na str. 1, v 1. členu, v tretji alineji, podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v šesti alineji, podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v sedmi alineji, podatke o osebnih imenih in datumih rojstev posameznikov;
-     na str. 2, v 1. členu, v osmi alineji,  podatek o osebnem imenu in datumu rojstva posameznika;
-    na str. 2, v 1. členu, v deveti alineji, podatek o osebnem imenu in datumu rojstva posameznika;
-     na str. 2, v 1. členu, v enaindvajseti alineji,  podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v dvaindvajseti alineji,  podatek o imenu družine;
-    na str. 3, v 2. členu, v tretji alineji, podatke o osebnih imenih, EMŠO in stalnem prebivališču posameznikov;
-    na str. 5, v 12. členu, podatek o imenu družine;
-     na str. 5, v zaključku pogodbe, naziv in podpis tretje pogodbene stranke;
3.    V preostalem delu se zahteva prosilcev zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prvi prosilec je dne 21. 4. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj mu posreduje menjalno pogodbo med organom in ...., ki je bila podpisana 27. decembra 2007. Prosilec je navedel, da ga posebej zanimajo številke in velikost izmenjanih parcel, njihova cenitev in naziv tretje pogodbene stranke, ki bo poravnala razliko v ceni. Poleg tega prosilca zanimajo tudi podatki o ostalih stroških, ki izhajajo iz 2., 3., 8., 9., 10. in 13. člena pogodbe, kot so služnost, postavitev ograje, zemljiška izmera, notarska overitev, plačilo prometnega davka itd.

V zvezi z zahtevo prvega prosilca je organ dne 20. 5. 2008 izdal odločbo št. 090 – 30/2008, s katero je zahtevo prvega prosilca delno zavrnil. Organ je iz menjalne pogodbe, ki jo je zahteval prvi prosilec, izločil naslednje podatke:
-    osebne podatke druge pogodbene stranke, in sicer: - iz uvoda pogodbe in iz vseh njenih členov, podatke, iz katerih izhajajo imena, priimki, matične in davčne številke posameznikov, iz 1. in 5. čl. pogodbe podatek, ki kaže na premoženjsko stanje druge pogodbene stranke, iz 1., 2. in 4. člena pogodbe podatke, ki kažejo na prejšnje domovanje druge pogodbene stranke, in sicer naslov, parcelne številke, katastrska občina, velikost parcel ter podatke o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na parcele druge pogodbene stranke, ki so predmet menjave, iz 1., 2., 3. in 4. člena pogodbe podatke, ki kažejo na novo domovanje druge pogodbene stranke, in sicer parcelne številke, katastrska občina, velikost parcel ter podatke o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na  te parcele;
-    iz 1. in 4. člena pogodbe je organ izločil osebno ime ocenjevalke vrednosti nepremičnin;
-    iz uvoda in zaključka (podpisa) pogodbe podatke, ki kažejo na identiteto tretje pogodbene stranke.

Do zahtevane informacije je organ prosilcu omogočil delni dostop v obliki fotokopije. Obenem ga je seznanil z višino plačanega davka na promet z nepremičninami, ki so predmet pogodbe ter ceno notarske overitve podpisov na predmetni pogodbi.

V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da je prosilec zahteval menjalno pogodbo, s katero je država nekatere svoje nepremičnine zamenjala za nepremičnine v lasti posameznikov. Organ navaja, da je v zvezi z zahtevo za posredovanje predmetne pogodbe drugo in tretjo pogodbeno stranko pozval, naj se izjasnita glede zahteve po posredovanju podatkov iz pogodbe javnosti. Tako druga kot tretja pogodbena stranka sta posredovanju podatkov nasprotovali. Druga pogodbena stranka navaja, da bi s posredovanjem pogodbe prosilcu prišlo do kršitve varstva njenih osebnih podatkov. Tretja pogodbena stranka je obrazložila, da so po njenih internih dokumentih (Pravilniku o varovanju osebnih in zaupnih podatkov), med drugim kot uradna zaupnost (strogo zaupno), označeni vsi podatki o finančnem poslovanju ter vsi podatki prejemnikov pomoči. Kot uradna tajnost (zaupno) pa so označeni vsi dokumenti, ki jih izda tretja pogodbena stranka in vsebujejo osebne podatke. Tretja pogodbena stranka je svoji vlogi priložila pravilnik in sklep o določitvi uradne tajnosti z dne 27. 12. 2007. Glede na vse navedeno je organ zahtevo za dostop do podatkov iz menjalne pogodbe presodil v luči vlog druge in tretje pogodbene stranke ter v luči izjem, določenih v prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ. V luči izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl., ki  določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je organ v konkretnem primeru, poleg podatkov, ki so očitno povezani s posamezno osebo (ime, priimek, EMŠO, davčna številka), kot varovane osebne podatke smatral tudi podatke, ki se nanašajo na premoženjsko stanje in podatke, ki se nanašajo na prejšnje in novo domovanje druge pogodbene stranke. Svojo presojo o tem, da je vse navedene podatke potrebno obravnavati kot varovane osebne podatke, organ opira na 38. člen v povezavi s 35. čl. Ustave RS. Organ obenem pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za posameznike, ki so bili medijem daljše obdobje izpostavljeni proti njihovi volji, zato sam izbris očitno osebnih podatkov, ne zadostuje za varovanje njihove zasebnosti. Povprečno medijsko informiran prebivalec Slovenije bo namreč (kljub izbrisu očitno osebnih podatkov iz pogodbe), vedel, na katere osebe se pogodba nanaša in bo z vpogledom v pogodbo lahko pridobil tudi podatek o tem, kje natančno je domovanje teh posameznikov in podatke o videzu njihovega domovanja v naravi. Presojo, da gre pri podatkih o domovanju posameznikov za varovane osebne podatke, organ naslanja tudi na dejstvo, da zaradi varstva zasebnosti tudi v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik. Prav tako posameznik oziroma javnost ne more pridobiti naslova fizičnih oseb iz uradnih evidenc (npr. iz centralnega registra prebivalstva), saj je dopustnost vpogleda v navedeni register strogo regulirana z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (Ur. l. RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredbo o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Ur. l. RS, št. 70/00 in 28/02). Iz vsega navedenega sledi, da imajo posamezniki pravico odločati o tem, ali bodo javnosti omogočili vpogled v podatke o njihovem domovanju (npr. z dovolitvijo objave v telefonskem imeniku) in da podatki o domovanju proti volji posameznika ne smejo biti na razpolago širši javnosti. Organ navaja, da je v konkretnem primeru tehtal med legitimnim interesom javnosti, da pridobi podatke o razpolaganju z državnim premoženjem, ki se preko proračuna ustvarja s sredstvi davkoplačevalcev na eni strani in pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov na drugi strani. Pri tem je organ presodil, da gre v konkretnem primeru večja teža pravici do varstva zasebnosti oziroma pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter doma iz 8. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katere pomemben vidik je tudi varstvo osebnih podatkov. Izvrševanje pravice javnosti, da izve, kako država porablja svoje premoženje, bi po mnenju organa v danem primeru nesorazmerno poseglo v pravico teh posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov oziroma podatkov, s katerimi se varuje njihova zasebnost. Organ pri tem poudarja, da so med temi osebami tudi mladoletne osebe, ki jim je država, v skladu s 56. čl. Ustave RS, dolžna zagotavljati posebno varstvo. Zato je po mnenju organa omejitev dostopa do informacij iz druge točke izpodbijane odločbe nujna in primerna, da se v konkretnem primeru doseže varovanje osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov. Glede imena in priimka osebe, ki je ocenjevala vrednost nepremičnin, organ pojasnjuje, da gre za osebne podatke, zato so bili ti podatki izbrisani iz dokumenta, kot je to navedeno v tretji točki izreka. V luči izjem pa je organ presojal tudi podatek o identiteti tretje pogodbene stranke. Ta je sicer nasprotovala posredovanju pogodbe v celoti, vendar je za eventualno varovanje njenih pravic pomemben le podatek o tem, da je ravno ona tretja pogodbena stranka. Izhajajoč iz tega je organ presojal interni akt, ki mu ga je posredovala tretja pogodbena stranka – Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter sklep o določitvi uradne tajnosti z dne 27. 12. 2007. Iz 2. čl. predmetnega pravilnika tako po mnenju organa izhaja, da je zaupen tisti podatek, ki je razglašen za tajnost, ker je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nastale škodljive posledice za delovanje organizacije. Iz 4. čl. predmetnega pravilnika izhaja, da so uradna tajnost podatki, ki so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem nastale ali lahko nastale hujše škodljive posledice za organizacijo. Podatkom, ki so določeni kot uradna tajnost, se določi stopnja zaupnosti. Najvišje varovani so podatki, za katere je določena t.i. »uradna zaupnost – strogo zaupno«, pri čemer ti med drugim vsebujejo vse osebne podatke prejemnikov pomoči, vsa izplačila, nadomestila, pomoči delavcem in podatke o finančnem poslovanju. Iz sklepa, ki ga je dne 27. 12 . 2007 na podlagi pravilnika izdala pristojna oseba, izhaja, da je tretja pogodbena stranka vsebino pogodbe in dejstvo, da je ravno ona pogodbena stranka, določila za uradno tajnost, pri čemer je v obrazložitvi navedla, v čem naj bi razkritje omenjenih podatkov škodovalo njenemu delovanju. Organ ocenjuje, da bi zaradi občutljive dejavnosti, s katero se ukvarja tretja pogodbena stranka, razkritje njene identitete lahko škodovalo njenemu delovanju, ker bi lahko negativno vplivalo na priliv finančnih sredstev organizacije ter nujno zaupnost razmerja z uporabniki sredstev njene dejavnosti. Po mnenju organa določba 1. odst. 6. čl. ZDIJZ možnost zavrniti dostop do podatkov, katerih posredovanje javnosti bi organizaciji lahko povzročilo občutno škodo, ne zagotavlja le gospodarskim družbam, temveč vsem pravnim osebam, saj je tudi delovanje negospodarskih organizacij lahko občutno oškodovano ali popolnoma onemogočeno zaradi posredovanja podatkov javnosti. Ker pa posamezni področni zakoni (npr. Zakon o zavodih, zakon o društvih, itd.), ne urejajo načina opredeljevanja poslovne skrivnosti oziroma podatkov, katerih posredovanje javnosti bi lahko občutno škodovalo tem subjektom, se ZDIJZ v zvezi z načinom določanja tovrstnih podatkov sklicuje na uporabo Zakona o gospodarskih družbah. Glede na dejstvo, da je organizacija pogodbo skladno z internimi akti označila za zaupno, je organ presodil, da je skladno z 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, identiteto tretje pogodbene stranke potrebno varovati. Upoštevaje navedeno je organ dostop do zahtevanih podatkov v tem delu zavrnil.

Drugi prosilec je pri organu dne 12. 5. 2008 vložil zahtevo, s katero je od njega zahteval »pogodbo o zamenjavi zemljišča in drugih koristih med ministrstvom in ....«. Prosilec se je z zahtevano informacijo želel seznaniti v obliki fotokopije ali s podajo informacije na elektronskem zapisu (disketa 3.5, CD ali DVD).

V zvezi z zahtevo drugega prosilca je organ dne 22. 5. 2008 izdal odločbo št. 090 – 7/2008, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je iz menjalne pogodbe, ki jo je zahteval prosilec, izločil naslednje podatke:
-    osebne podatke druge pogodbene stranke, in sicer: - iz uvoda pogodbe in iz vseh njenih členov, podatke, iz katerih izhajajo imena, priimki, matične in davčne številke posameznikov, iz 1. in 5. čl. pogodbe podatek, ki kaže na premoženjsko stanje druge pogodbene stranke, iz 1., 2. in 4. člena pogodbe podatke, ki kažejo na prejšnje domovanje druge pogodbene stranke, in sicer naslov, parcelne številke, katastrska občina, velikost parcel ter podatke o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na parcele druge pogodbene stranke, ki so predmet menjave, iz 1., 2., 3. In 4. člena pogodbe podatke, ki kažejo na novo domovanje druge pogodbene stranke, in sicer parcelne številke, katastrska občina, velikost parcel ter podatke o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na  te parcele;
-    iz 1. in 4. člena pogodbe je organ izločil osebno ime ocenjevalke vrednosti nepremičnin;
-    iz uvoda in zaključka (podpisa) pogodbe podatke, ki kažejo na identiteto tretje pogodbene stranke.

Organ je drugemu prosilcu zahtevane podatke posredoval v obliki fotokopije. V obrazložitvi odločbe št. 090-7/2008 z dne 22. 5. 2008, s katero je delno zavrnil zahtevo drugega prosilca, organ vsebinsko v celoti povzema razloge za zavrnitev zahteve, ki jih je navedel že v odločbi št.  090 – 30/2008, s katero je delno zavrnil zahtevo prvega prosilca.

Na zavrnilno odločbo organa je prvi prosilec dne 26. 5. 2008 vložil pritožbo. V njej navaja, da je zanj odločitev organa nesprejemljiva, saj ima javnost pravico izvedeti podrobnosti iz menjalne pogodbe, saj gre za proračunska sredstva. Prvi prosilec se sprašuje, ali gre verjeti ministru, da je v tem primeru ravnal gospodarno. Naloga medijev je, da nadzirajo delovanje državne uprave in funkcionarjev. Zato mora organ povedati, katere parcele, v kakšni izmeri in za kakšno ceno je menjal za parcele, ki so bile v lasti ..... Tudi mere njihovih parcel morajo biti javne, saj drugače ni mogoča primerjava. Nenavadna je tudi odločitev, da organ zamolči ime in priimek pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Prav tako ne more biti zamolčan podatek o tretji pogodbeni stranki – donatorju, ki je plačal razliko v vrednosti parcel in objekta. Organ se pri tem sklicuje na njihov interni pravilnik, iz katerega naj bi izhajalo, da je podatek tajen, če bi njegovo razkritje povzročilo hujše posledice za organizacijo. Prosilec se pri tem sprašuje, kako je lahko nek interni pravilnik nad interesom javnosti? Ker gre očitno za nek zavod ali društvo oziroma za nevladno organizacijo bi javnost morala izvedeti, ali je šlo v tem primeru le za neko by pass nakazilo organa. Ker se je v javnosti že omenjalo, kdo je donator, prosilec omenja, da navedeni donator kar petino prihodkov prejme od raznih ministrstev in občin. Primer vladnega reševanja .... je bil v javnosti močno kritiziran, varuh človekovih pravic pa je ocenil, da so bile pri tem kršene človekove pravice. Prosilec meni, da je le s popolnimi podatki mogoče oceniti ravnanje organa oziroma vlade.

Drugi prosilec je na zavrnilno odločbo organa vložil pritožbo dne 19. 6. 2008. V njej navaja, da mu je organ zavrnil dostop do bistvenih informacij javnega značaja, kot je predmet pogodbe, ki mora biti določen ali določljiv oz. mora biti predmet pogodbe veljavna pogodbena obveznost (dajatev, storitev, opustitev, dopustitev). Po mnenju prosilca je organ iz menjalne pogodbe izločil tudi druge podatke, ki jih ni mogoče šteti kot osebne podatke. Ker je pogodbo podpisal državni organ, mora biti iz nje razvidna dopustnost predmeta pogodbe. Prosilec se prav tako pritožuje v delu, v katerem je organ prekril podatke o osebnem imenu ocenjevalke vrednosti nepremičnin. Ta je za državo izvedla neko storitev, v zvezi s katero je izdala račun in za katero je iz državnega proračuna dobila ustrezno plačilo. Pravna oseba z osebnimi podatki (samostojna podjetnica), kakor tudi gospodarska družba, ki sta registrirani po zakonu o gospodarskih družbah, sta zavezani poslovati skladno javnim plačilnim prometom. Vsi podatki o gospodarskih družbah so javni, zaradi česar so argumenti, da gre za osebne podatke, irelevantni ali nični. Prosilec obenem navaja, da mnenje tretje pogodbene stranke, da nasprotuje posredovanju pogodbe v celoti, nima zakonske podlage, saj bi se s tem, ko je sprejela pogodbo z državnim organom, morala zavedati, da so vsi pravni posli države javni. Tretja pogodbena stranka se tako ne more sklicevati na Sklep o določitvi uradne tajnosti z dne 27. 12. 2007 in pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov, saj je pred podpisom pogodbe imela možnost, da suvereno odloča o svojih dejanjih in postopkih. Za sprejem sklepa o določitvi uradne tajnosti mora imeti tretja pogodbena stranka v zakonu utemeljen razlog, kar pomeni, da je to lahko le državni organ in pravne osebe za izvajanje javnih pooblastil. Društva in zavodi so običajno neprofitne organizacije, katerih delovanje je javno in v interesu javnosti, kar je ravno nasprotno od predstavljanega argumenta organa, da organizacija deluje v zasebnem interesu, ki vstopa v tajna pogodbena razmerja z državo. V  primeru, da je tretja pogodbena stranka ravnala zakonito in pri sprejemanju pogodbe z Republiko Slovenijo upoštevala določbe Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami) in na njegovi podlagi izdane Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS, št. 12/03 in 77/03) ter ni pridobila pod tržno ceno premoženja za tretjo osebo, se ne more bati, da bi razkritje njene identitete lahko škodovalo njenemu delovanju. Vztrajanje tretje pogodbene stranke na prikrivanju podatkov samo še povečuje sum, da je njeno delovanje nezakonito. Prav tako iz pogodbe ne izhaja, da pogodba ureja razmerja, ki se nanašajo na zaposlenega pri tej stranki ter da gre za podatek o pomoči oz. nadomestilo zaposlenemu. Po mnenju prosilca je sklicevanje na uporabo Zakona o gospodarskih družbah nesmiselno in neutemeljeno, ker gospodarska družba ne odloča o tem, ali bo podatek posredovala ali ne, temveč o tem odloča organ kot zavezanec. Na podlagi 74. člena Ustave RS je gospodarska pobuda svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij ter da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, kar tudi pomeni, da se gospodarske družbe svobodno odločajo o poslovanju z organi RS ter da pri tem svobodno sprejemajo tudi dejstvo, da so vsi ti posli podvrženi javni presoji. Javno se ne presojajo podatki o delovanju organizacije, temveč podatki, ki jih je organizacija svobodno izročila državi, pri tem pa se presoja zakonitost njenega razmerja oz. posla. Prosilec Pooblaščencu predlaga, naj odločbo organa spozna za nezakonito in organu določi rok za posredovanje zahtevanih podatkov.

Organ je dne 30. 5. 2008 Pooblaščencu odstopil v reševanje pritožbo prvega prosilca, dne  2. 7. 2008 pa mu je odstopil v reševanje pritožbo drugega prosilca.

Pooblaščenec je dne 4. 6. 2008 pozval organ, naj mu, na podlagi 1. odstavka 10. čl. ZinfP in 2. odst. 245. čl. ZUP, posreduje v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, menjalno pogodbo, ki sta jo zahtevala prosilca.

Organ je zahtevani dokument  Pooblaščencu posredoval dne 23. 6. 2008.

Na podlagi določila 130. čl. ZUP je Pooblaščenec, s sklepom št. 021-64/2008/4 in 021-81/2008/2 z dne 16. 10. 2008, združil oba pritožbena postopka. Navedena določba ZUP namreč pravi, da če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Takšno ravnanje narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. čl. ZUP.

Pooblaščenec je dne 21. 10. 2008 pritožbi prvega in drugega  prosilca posredoval drugo pogodbeni stranki in tretje pogodbeni stranki ter ju, v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP, pozval, naj se o pritožbah izrečeta v roku 8 dni.
 
Dne 24. 10. 2008 je Pooblaščenec prejel odgovor drugo pogodbene stranke, v katerem ta poudarja, da bi po njenem mnenju objava katerihkoli osebnih podatkov iz menjalne pogodbe pomenila neupravičeno dejanje in bi predstavljala grob poseg v njihove temeljne človekove pravice. Po mnenju drugo pogodbene stranke sta zahtevi obeh prosilcev neutemeljeni in ju je potrebno zavrniti.

Odgovor tretje pogodbene stranke je Pooblaščenec prejel dne 30. 10. 2008. V njem tretje pogodbena stranka navaja, da je v luči področne zakonodaje in lastnih notranjih aktov ponovno preučila zahtevi obeh prosilcev in njuni pritožbi. Kakor že doslej, je prišla do istega zaključka, da se kot morebitna pogodbena stranka ne bi smela razkriti, saj bi s takim dejanjem hote ali nehote razkrila osebne podatke drugih pogodbenih strank, ki so varovane neposredno z zakonom in Ustavo Republike Slovenije. Slednje bi bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dopustno storiti le z njihovim soglasjem. Tretje pogodbena stranka meni, da bi razkritje tovrstnih informacij pomenilo kršitev Ustave RS, Zakona o varstvu osebnih podatkov in njenih lastnih notranjih aktov, zato šteje pritožbi prosilcev kot neutemeljeni.

Pritožba  je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).     

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).

Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami), organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je  obenem ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom, to je menjalno pogodbo, razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.

2.    Delovno področje organa  

Prosilca sta od organa zahtevala dokument, s katerim je organ nepremičnine v lasti Republike Slovenije zamenjal za nepremičnine v lasti posameznikov. Na ta način je organ razpolagal z državnim premoženjem, pri čemer je bil zavezan postopati v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO), ki je stopil v veljavo 3. 3. 2007, uporablja pa se od 3. 9. 2007. Po 4. tč. 3. čl. ZSPDPO pomeni razpolaganje s stvarnim premoženjem države vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava. Po 5. čl. ZSPDPO stvarnega premoženja države (kamor spadajo tudi nepremičnine) ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen, če je to dovoljeno z zakonom, odplačno pa samo pod pogoji in na načine, določenimi v tem zakonu. Iz načela preglednosti, določenega v 7. čl. ZSPDPO, izhaja, da mora upravljavec stvarnega premoženja voditi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Poleg tega ZSPDPO v 8. čl. ureja načelo javnosti, po katerem je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Upoštevaje navedeno ni nobenega dvoma, da informacija o tem, kako je organ razpolagal s stvarnim premoženjem države, spada v delovno področje organa in da predstavlja informacijo javnega značaja.

Se je pa Pooblaščenec v nadaljevanju posebej opredelil še do vprašanja, ali predstavlja informacijo javnega značaja tudi podatek o tem, kdo je tretja pogodbena stranka. Informacije javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ namreč predstavljajo samo tiste informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, to je informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, namreč v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Obenem pa ni nujno, da organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeluje pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje tudi, da informacijo pridobi od drugih oseb. To velja zlasti, kadar organ informacije po uradni dolžnosti pridobi od drugih organov ali oseb, ker obstaja zakonsko predpisana dolžnost ali pogodbena obveznost teh oseb, da mu informacije posredujejo.

V obravnavanem primeru je organ podatke o tretji pogodbeni stranki pridobil v zvezi z menjalno pogodbo, ki jo je sklenil z drugo pogodbeno stranko. Pooblaščenec je na podlagi vpogleda v menjalno pogodbo ugotovil, da se je tretja pogodbena stranka s pogodbo zavezala, da bo v svojem imenu in za račun drugo pogodbene stranke, doplačala razliko v vrednosti med parcelami, ki so bile predmet menjave. Tretje pogodbena stranka iz pogodbe ni prejela nobenih koristi, prav tako ni prevzela nobenih obveznosti v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem države. Tretje pogodbena stranka je v pogodbeno razmerje z organom vstopila samo posredno in sicer v delu, v katerem je prevzela del obveznosti drugo pogodbene stranke. Pooblaščenec ni sledil pritožbenim navedbam drugega prosilca, da bi se tretja pogodbena stranka s tem, ko je sprejela pogodbo z državnim organom, morala zavedati, da so vsi pravni posli države javni. Tretje pogodbena stranka namreč »ni sprejela pogodbe z državo«, ampak je v razmerje z organom vstopila posredno, preko zasebnopravnega razmerja z drugo pogodbeno stranko. Tretje pogodbena stranka se je namreč le zavezala, da bo organu, v svojem imenu in za račun drugo pogodbene stranke, izpolnila določen del obveznosti drugo pogodbene stranke. Razmerje med drugo in tretje pogodbeno stranko, bi bilo lahko urejeno tudi dvostransko, brez sodelovanja organa. Tretje pogodbena stranka tako ni imela obveznosti, da organu posreduje svoje podatke, v pogodbeno razmerje z njim pa je vstopila izključno v interesu drugo pogodbene stranke in ne v svojem lastnem interesu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da vloge tretje pogodbene stranke v menjalni pogodbi, ne gre enačiti z vlogo drugo pogodbene stranke. Kot stranka menjalne pogodbe, s katero je organ zamenjal nepremičnine, nastopa drugo pogodbena stranka, predmet pravnega razmerja med tretje pogodbeno stranko in organom, pa v ničemer ni razpolaganje z državnim premoženjem. Po mnenju Pooblaščenca razkritje identitete tretje pogodbene stranke tudi v ničemer ne bi vplivalo na vprašanje, ali je organ v konkretnem primeru gospodarno razpolagal z državnim premoženjem. Znesek razlike v vrednosti zamenjanih parcel, ki ga je plačala tretja pogodbena stranka, je organ prosilcema namreč razkril, prosilca pa v tem delu tudi nista vložila pritožbe. Tako tudi niso utemeljene pritožbene navedbe prvega prosilca, da je samo s tem podatkom mogoče oceniti, ali je bilo ravnanje organa oziroma vlade gospodarno.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da organ v konkretnem primeru v razmerju do tretje pogodbene stranke ni izvajal oblastne funkcije, zahtevane informacije pa prav tako ni pridobil niti v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila niti v zvezi z izvajanjem javne službe. Upoštevaje navedeno ni izpolnjen kriterij, da mora informacija izvirati iz delovnega področja organa. Podobno stališče glede tega, kdaj informacija javnega značaja ne spada v delovno področje organa, je Pooblaščenec zavzel tudi v odločbi št. 0900-103/2008 z dne 28. 5. 2008, št. 0900-100/2007/9 z dne 28. 9. 2007, št. 021-93/2006/3 z dne 8. 12. 2006 in št. 021-91/2006/4 z dne 30. 11. 2006.  

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da informacija o tem, kdo je tretja pogodbena stranka, ni nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, zato ne gre za informacijo javnega značaja. V skladu s tem je Pooblaščenec pritožbi obeh prosilcev v tem delu zavrnil.

Ker je Pooblaščenec zaključil, da informacija o tem, kdo je tretja pogodbena stranka, ni informacija javnega značaja, se v nadaljevanju ni spuščal v presojo vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevane informacije lahko zavrne. Tako se Pooblaščenec v tem delu (to je glede podatka o tem, kdo je tretja pogodbena stranka) ni opredelil do navedb obeh prosilcev, organa in tretje pogodbene stranke, glede obstoja oz. neobstoja zatrjevanih izjem.  

3.    Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da menjalna pogodba, ki jo zahtevata prosilca, razen v delu, v katerem se nanaša na identiteto tretje pogodbene stranke, predstavlja informacijo javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre pri tej informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od
prostega dostopa.

3.1    Izjema po 3. točki 1. odst. 6.čl. ZDIJZ

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, prosilcema zavrnil dostop do podatkov drugo pogodbene stranke, in sicer do podatkov o osebnih imenih, priimkih, matičnih in davčnih številkah posameznikov, prav tako pa tudi do »podatka, ki kaže na premoženjsko stanje drugo pogodbene stranke ter do podatkov o »prejšnjem in zdajšnjem domovanju« drugo pogodbene stranke. Pri tem je organ v menjalni pogodbi prekril podatke o naslovu, parcelnih številkah, katastrski občini, velikosti parcel ter podatke o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na parcele, ki so bile predmet menjave. Prav tako je organ prosilcema zavrnil dostop do osebnega imena ocenjevalke vrednosti nepremičnin.

3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1.    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2.    ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 9. čl. člen ZVOP-1 namreč ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ in med drugim določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je ugotovil, da podatki o osebnih imenih, priimkih, matičnih in davčnih številkah posameznikov, ki so v pogodbi navedeni kot drugo pogodbena stranka, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Na njihovi podlagi je namreč mogoče te posameznike točno določiti. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka, Pooblaščenec navaja še sodbo Upravnega sodišča, št. U 1900/2005-12, kjer je sodišče odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Ker so v obravnavanem primeru pri drugi pogodbeni stranki, poleg imen in priimkov, navedeni še drugi podatki (matične in davčne številke), je kriterij osebnega podatka, v skladu z definicijo iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, nedvomno izpolnjen. V zvezi z dopustnostjo posredovanja navedenih osebnih podatkov javnosti, je Pooblaščenec ugotovil, da obdelave teh osebnih podatkov, v smislu razkrivanja podatka javnosti, ne predvideva noben zakon. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da gre pri teh podatkih za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere je treba dostop do zahtevanih podatkov zavrniti.

Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da gre za osebne podatke v primeru navedbe imena in priimka osebe, ki je pripravila cenitev nepremičnin. V povezavi z njeno funkcijo (pooblaščena ocenjevalka vrednosti zemljišča) je to posameznico namreč mogoče določiti brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in to ne zahteva veliko časa. V zvezi z dopustnostjo posredovanja njenega imena in priimka javnosti, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatek o porabi javnih sredstev. Cenilka namreč v menjalni pogodbi nastopa v zvezi z izvajanjem svoje funkcije, to je glede priprave poročila o oceni vrednosti zemljišča in objekta, ki je bilo podlaga za določitev vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet menjave. Pooblaščena ocenjevalka vrednosti je za organ izvedla storitev, ki je bila plačana iz proračuna, pri čemer ni pomembno, na kakšni podlagi (npr. podjemna pogodba). Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se, ne glede na obstoj izjeme iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku, pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.
 
Glede podatkov o naslovu, parcelnih številkah, katastrski občini, velikosti parcel ter podatkov o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na parcele, ki so bile predmet menjave, Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki, tudi brez podatkov o identiteti drugo pogodbene stranke, lahko predstavljajo osebne podatke. Držijo torej navedbe organa, da je s pomočjo parcelne številke in podatkov, objavljenih v zemljiški knjigi, mogoče priti do podatkov o posameznikih, ki so lastniki določenih parcel. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Iz 1. odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. 1. odstavek 13. člena ZZK-1 pravi, da se lastninska pravica, kot stvarna pravica na nepremičninah, vpiše v zemljiško knjigo. Med drugim je v 24. členu ZZK-1 določeno, da se o imetniku pravice, ki je fizična oseba, vpišejo naslednji podatki:
- ime in priimek,
- enotna matična številka občana (EMŠO),
- naslov stalnega prebivališča.

Upoštevaje vse navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V kolikor torej prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. V tem delu Pooblaščenec ni sledil navedbam organa, da gre za podatke o bivšem in novem domovanju drugo pogodbene stranke, ki morajo biti prekriti zaradi varstva zasebnosti drugo pogodbene stranke. Organ se pri tem sklicuje na dejstvo, da »zaradi varstva zasebnosti tudi v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik«. V obravnavanem primeru ne gre za vprašanje vpogleda v podatke o tem, katere parcele ima v lasti določen posameznik, ampak za vprašanje, ali lahko posameznik za določeno parcelo, pogleda v zemljiško knjigo in ugotovi, kdo je lastnik parcele. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je Pooblaščenec ugotovil, da je odgovor na to vprašanje pozitiven, saj lahko vsakdo (ne le prosilec) v zemljiški knjigi  preveri, kdo je lastnik parcele. Pooblaščenec pri tem poudarja, da je pri presoji informacije javnega značaja potrebno izhajati iz standarda »erga omnes«, kar pomeni, da je  standard določenosti in določljivosti treba presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb (npr. prosilca), katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se podatki nanašajo.  

Ne glede na zgornjo ugotovitev, pa Pooblaščenec obenem  ne more mimo dejstva, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve podatki o parcelah, ki so bile predmet menjalne pogodbe med državnim organom in drugo pogodbeno stranko. Kot v izpodbijanih odločbah navaja tudi organ sam, sta prosilca zahtevala menjalno pogodbo, s katero je država nekatere svoje nepremičnine zamenjala za nepremičnine v lasti posameznikov. Pravilno je stališče prvega in drugega prosilca, da ima javnost pravico izvedeti podrobnosti iz menjalne pogodbe, saj gre za proračunska sredstva, zato mora organ povedati, katere parcele, v kakšni izmeri in za kakšno ceno, je menjal za parcele, ki so bile v lasti drugo pogodbene stranke. Tudi mere njihovih parcel morajo biti javne, saj drugače ni mogoča primerjava.

Kot je Pooblaščenec že navedel v tč. 2 te obrazložitve, je organ pri razpolaganju z državnim premoženjem zavezan postopati po ZSPDPO. Ta v 8. čl. izrecno določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače.

Ob navedenem Pooblaščenec opozarja še na določbo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Povsem napačno je stališče organa, da se imajo samo posamezniki pravico odločati o tem, ali bodo javnosti omogočili vpogled v svoje osebne podatke (npr. z dovolitvijo objave v telefonskem imeniku) in da osebni podatki proti volji posameznika ne smejo biti na razpolago širši javnosti. Organ je tudi napačno uporabil t.i. škodni test s tem, ko je  v konkretnem primeru tehtal med legitimnim interesom javnosti, da pridobi podatke o razpolaganju z državnim premoženjem, ki se preko proračuna ustvarja s sredstvi davkoplačevalcev na eni strani in pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov na drugi strani. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje določbo 9. čl. ZVOP-1, obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna, kadar tako določa zakon in ne glede na osebno privolitev posameznika. V konkretnem primeru je, glede podatkov o parcelnih številkah, katastrski občini, velikosti parcel ter podatkov o številki in datumu uradnih potrdil, ki se nanašajo na parcele, ki so bile predmet menjave, pravna podlaga za posredovanje teh podatkov javnosti podana v 8. čl. ZSPDPO in 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede na navedeno je treba te podatke šteti kot javne podatke, katerih razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.

Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, katere parcele so bile predmet menjave med organom in drugo pogodbeno stranko. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).


4.    Institut delnega dostopa

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcema omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh osebnih podatkov drugo pogodbene stranke se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost teh posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznikov onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.

Pooblaščenec je tako odločil, da je organ dolžan prosilcema omogočiti delni dostop do zahtevane informacije javnega značaja, in sicer da jima mora posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe, pri čemer mora v dokumentu prekriti naslednje podatke:
-    na str. 1, v uvodu pogodbe, vse podatke, ki kažejo na identiteto druge pogodbene stranke (osebna imena in priimke, EMŠO, stalno prebivališče posameznikov);
-    na str. 1, v uvodu pogodbe, vse podatke, ki kažejo na identiteto tretje pogodbene stranke (naziv, naslov, zastopnika, davčno in matično številko);
-    na str. 1, v 1. členu, v tretji alineji, podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v šesti alineji, podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v sedmi alineji, podatke o osebnih imenih in datumih rojstev posameznikov;
-    na str. 2, v 1. členu, v osmi alineji,  podatek o osebnem imenu in datumu rojstva posameznika;
-    na str. 2, v 1. členu, v deveti alineji,  podatek o osebnem imenu in datumu rojstva posameznika;
-     na str. 2, v 1. členu, v enaindvajseti alineji,  podatek o imenu družine;
-    na str. 2, v 1. členu, v dvaindvajseti alineji,  podatek o imenu družine;
-    na str. 3, v 2. členu, v tretji alineji, podatke o osebnih imenih, EMŠO, stalnem prebivališču posameznikov;
-    na str. 5, v 12. členu, podatek o imenu družine;
-     na str. 5, v zaključku pogodbe, naziv in podpis tretje pogodbene stranke;
 
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je pritožbam obeh prosilcev ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.  


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka