Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.11.2011
Naslov: Norkring d.o.o. - RTV Slovenija
Številka: 090-221/2011/2
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Test interesa javnosti
Status: Odobreno


POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval dopis generalnega direktorjaRTV Slovenija, ki je bil posredoval Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zadevi "Predlog za umik osnutka predloga Zakona o digitalni radiodifuziji". Pooblaščenec je ugotovil, da je dokument že javno dostopen na spletu in ne vsebuje nobene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako je Pooblaščenec v odločbi pojasnil, da prosilcu za dostop do informacije javnega značaja ni potrebno izkazovati pravnega interesa.


ODLOČBA
Številka: 090-221/2011/2
Datum: 16. 11. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Norkring d.o.o., Trg republike 3, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. - d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana z dne 18. 10. 2011 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in prepis dokumenta: »dopis generalnega direktorja RTV Slovenija Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z dne 10. 6. 2011 v zadevi »Predlog za umik osnutka predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad-B)«.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.



O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 13. 10. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval vpogled in prepis naslednjih listin:
- pojasnila vodstva RTV Slovenija v zvezi z dopisi Norkringa z dne 26. 7. 2011, 29. 7. 2011 in 15. 8. 2011, ki jih je nadzorni svet RTV Slovenija prejel v vednost, kot to izhaja iz sklepov 15. redne seje nadzornega sveta RTV Slovenija, z dne 14. 9. 2011 (točka 8),
- dopis generalnega direktorja RTV Slovenija Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Direktoratu za informacijsko družbo, v zadevi »Predlog za umik osnutka predloga Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad-B)« zaradi škodljivih posledic, ki jih ta prinaša za zavod, kot to izhaja iz sklepov 14. redne seje nadzornega sveta RTV Slovenija, z dne 13. 7. 2011.

Organ je dne 18. 10. 2011 odločil, da prosilcu ne bo posredoval dopisa generalnega direktorja (2. alineja prosilčeve zahtev), saj organ ne vidi v čem prosilec izkazuje javni interes za to informacijo. Nadalje je organ zapisal, da ima organ v okviru svoje dejavnosti in predvsem zaradi izpolnjevanja zakonskih obvez pravico vlagati pobude k osnutkom zakonov, predloge k zakonom, skratka vsa dejanja, ki zadevajo poslovanje in dejavnost javnega zavoda. Predlog za umik osnutka zakona (ZDRad-B) je bil posredovan Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktoratu za informacijsko družbo, sklicujoč se na pozitivno zakonodajo. V preostalem delu (pojasnila vodstva organa v zvezi z dopisi prosilca - 1. alineja prosilčeve zahteve) je bilo prosilcu ugodeno.

Zoper predmetno odločbo organa je prosilec dne 2. 11. 2011 pri organu glede zavrnilnega dela vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da 3. odstavek 17. člena ZDIJZ določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oziroma utemeljevati javnega interesa, kar pomeni, da navedeni razlog za zavrnitev ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Poleg tega pa 6. člen določa izjeme, na podlagi katerih lahko zavezanec prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja. Razlog, ki ga je navedel organ, pa ne predstavlja nobene izmed izjem, navedenih v 6. členu ZDIJZ.

Organ je v pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 7. 11. 2011.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .

3. Predmet presoje v konkretnem postopku

Pooblaščenec je v tem postopku presojal, ali je dopis generalnega direktorja RTV Slovenija Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Direktoratu za informacijsko družbo, v zadevi »Predlog za umik osnutka predloga Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad-B)«, do katerega je organ zavrnil dostop, prosto dostopna informacija javnega značaja.

Pooblaščenec ugotavlja, da informacija, ki jo zahteva prosilec, nedvomno spada v delovno področje organa, prav tako pa zahtevana informacija obstaja v materializirani obliki in organ z njo razpolaga, saj je organ zahtevan dopis tudi posredoval Pooblaščencu.

Po vpogledu v zahtevan dokument je Pooblaščenec ugotovil, da gre za pripombe, ki jih je organ podal na predlog ZDRad-B, in so bile podane v postopku javne obravnave predloga zakona. Kot takšne so pripombe že dostopne širokemu krogu udeležencev zakonodajnega postopka, Pooblaščenec pa je nadalje ugotovil, da gre za dokument, ki je celo že javno objavljen na spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da ni podana nobena izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in da gre v celoti za prosto dostopno informacijo, ki jo je organ dolžan tudi posredovati prosilcu, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

Glede na navedbe organa v odločbi z dne 18. 10. 2011 pa Pooblaščenec zgolj še pojasnjuje, da prosilcu v postopku po ZDIJZ ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Prav tako pa je v konkretnem primeru nepotrebno izvajati test javnega interesa, ker gre že v osnovi za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Test interesa javnosti je namreč urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, in določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi le-ta predstavlja izjemo do prostega dostopa, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pogoj za uporabo testa interesa javnosti je torej obstoj ene izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop do informacije sicer lahko zavrne. Ker Pooblaščenec v konkretnem primeru ni ugotovil nobene izmed izjem iz prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, sploh ni podlage za uporabo testa interesa javnosti. Kot že povedano, je zahtevana informacija prosto dostopna informacija javnega značaja, ker ni podane nobene izjeme od prosto dostopnih informacij.

4. Zaključek

Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec sam rešil zadevo in odločil, da je prosilčeva pritožba utemeljena. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled in prepis dopisa generalnega direktorja RTV Slovenija Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zadevi »Predlog za umik osnutka predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad-B)«, in sicer v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

     
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka