Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.10.2018
Naslov: Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer s.p. - Termoelektrarna Šoštanj
Številka: 0902-16/2018
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

 

Prosilec je od zavezanca zahteval posredovanje Protokola o izvedbi pogodb, katerih stranka je zavezanec. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval, da zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je dokument mogoče uvrstiti med sklenjene pravne posle, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev. Ker je dokument veljavno označen kot poslovna skrivnost zavezana, je IP zavezancu naložil, da prosilcu posreduje absolutno javne informacije iz 6.a člena, v preostalem delu pa pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-16/2018/4

Datum: 16. 10. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer s. p., Kozjak 17, 2382 Mislinja, ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič o. p., d. o. o., Nazorjeva ulica 6 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 9. 2018, zoper zavrnilno odločitev Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju zavezanec), brez številke, z dne 10. 8. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 4. 9. 2018 se delno ugodi in se odločitev zavezanca z dne 10. 8. 2018 delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije Protokola o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 26. 10. 2017 in z njo povezanih pogodb, na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:
  • naslov protokola;
  • podatke pogodbenih strank, navedenih v uvodu protokola (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov);
  • uvodno besedilo 2. člena (prva vrstica do dvopičja);
  • besedilo v zadnjih treh vrsticah 2. člena - alineja i, v delu, ki se začne z besedo »TEŠ« in zaključi z zneskom in besedo »EUR«;
  • prve štiri vrstice 2. člena - alinea ii, v delu, ki se začne z besedno zvezo »se je PV« in zaključi s ceno in enoto (do vejice);
  • prvi stavek 3. člena, ki se začne z besedo »Stranke« in zaključi z besedo »ni.«;
  • datum in podpise na dnu protokola;
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 12. 7. 2018 na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje Protokola o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, ki so ga dne 26. 10. 2017 sprejeli Premogovnik Velenje d.o.o., Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. in HSE d.o.o. v okviru javnega naročila, objavljenega na portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01. Prosilec je pojasnil, da je v okviru javnega naročila št. POV-BT-0716/2016 za Izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem  prostoru Premogovnika Velenje, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 30. 3. 2017 pod št. JN002526/2017-E01 (v nadaljevanju: Javno naročilo), naročnikov Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. in Premogovnik Velenje, d.o.o. dne 23. 5. 2017 oddal samostojno ponudbo z vso potrebno razpisno dokumentacijo. Skladno z določbami ZJN o postopku s pogajanji z objavo (45. člen ZJN) so v zvezi z javnim naročilom potekala pogajanja o ponudbeni ceni z vsemi ponudniki istočasno, v enem krogu, ki je bil tudi končni krog pogajanj. Ponudba prosilca je bila najugodnejša, kljub temu pa sta naročnika zavrnila vse ponudbe. Prosilec je zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vložil zahtevek za revizijo, katerega sta naročnika zavrnila kot neutemeljenega. Hkrati sta naročnika pojasnila, da to odločitev sprejemata, ker javnega naročila ne potrebujeta v predvideni obliki in na razpisani način, domnevno iz razloga, ker je bil dne 26.10.2017 med družbami HSE d.o.o., Termoelektrarnami Šoštanj d.o.o. in Premogovnikom Velenje d.o.o. sprejet Protokol o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije (v nadaljevanju: Protokol), na podlagi katerega je bilo domnevno dogovorjeno, da bo storitve, ki so bile razpisane v javnem naročilu, objavljenim na portalu javnih naročil pod št. JIM002526/2017-E01, organiziral Premogovnik Velenje d.o.o. Zaradi Protokola naročnik Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. storitev, ki so bile predmet javnega naročila, naj ne bi več potreboval, saj mu to javno naročilo v obliki, kot je bilo izvedeno, domnevno naj ne bi več koristilo. Na podlagi navedenega naj bi naročnika, po njunem prepričanju, imela pravico, da predmetnega javnega naročila ne oddata v obliki, kot je bila razpisana.

 

Postopek oddaje javnega naročila je pravnomočno zaključen, s tem ko je Državna revizijska komisija s sklepom odločila o zahtevku za revizijo in ga kot neutemeljenega v celoti zavrnila. Glede na navedeno je prosilec skladno s četrtim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) upravičen do dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila postali javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Hkrati prosilec izpostavlja, da je nedvomno upravičen do pridobitve zahtevanega Protokola, in sicer tudi na podlagi drugega odstavka 4. a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa, da v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Glede na navedeno prosilec želi dostop do Protokola o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, ki so ga dne 26. 10. 2017 sprejeli Premogovnik Velenje d.o.o., Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. in HSE d.o.o. v pisni obliki na naslov pooblaščenca oz. na elektronski naslov pooblaščenca.

 

Zavezanec je dne 10. 8. 2018 odločil, da se zahteva prosilca v celoti zavrne. Zavezanec je v obrazložitvi pojasnil, da je zavezan po določbah 1.a člena kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Za te zavezance je ZDIJZ dolžnost posredovanja informacij določil za taksativno naštete dokumente oziroma informacije, in ne za vse dokumente, s katerimi poslovni subjekt razpolaga, kot to velja za organe po 1. členu ZDIJZ.

 

Po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ so v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja le podatki v zvezi s sklenjenimi posli, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Zavezanec meni, da Protokol ni posel po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki tako ni informacija javnega značaja zavezanca kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj pri Protokolu ne gre za odplačni posel. Da gre po navedenih določbah ZDIJZ za razkrivanje podatkov o odplačnih poslih, zavezanec meni ob upoštevanju namena sprememb ZDIJZ iz leta 2013, ki je kot informacije javnega značaja določil tudi informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz obrazložitve k predlogu sprememb ZDIJZ namreč izhaja, da je bil glavni namen spremembe ZDIJZ zagotoviti večjo transparentnost izdatkov poslovnih subjektov. Da je pri poslih taksativno naštetih v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ poudarek na transparentnosti izdatkov poslovnih subjektov, je razvidno tudi iz določb prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da mora poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vedno dovoliti dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, to so: podatek o vrsti posla, podatki o pogodbenem partnerju (naziv/firma, sedež in račun), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil ter datum in trajanje posla.

Iz previdnosti se zavezanec sklicuje na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. 39. člen ZGD-1 določa, da lahko podjetja sama vnaprej označijo dokumente za poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 je poslovna skrivnost v prvi vrsti podatek, ki ga določi gospodarska družba sama s pisnim sklepom (t.i. subjektivni kriterij). Pri informacijah, ki jih določi kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, zavezancu ni treba dokazovati, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala občutna škoda.

 

Zavezanec je poslovne skrivnosti določil s Pravilnikom o poslovni skrivnosti TEŠ (Pravilnik), v katerem je med drugim določil, da so poslovna skrivnost podatki, ki se nanašajo na finančne, komercialne ali proizvodne skrivnosti. Stranke se v Protokolu pretežno sklicujejo na že sklenjene pogodbe med zavezancem in Premogovnikom Velenje d.o.o. (v nadaljevanju PV), zavezujejo, da bosta zavezanec in PV za ureditev medsebojnih razmerij sklenila ločene pogodbe ter navajajo podatke v zvezi s proizvodnjo, ki so poslovna skrivnost po Pravilniku. Zato so v skladu z ZGD-1 podatki iz pogodbe, kot je Protokol v tej zadevi, varovani kot poslovna skrivnost v skladu s subjektivnim kriterijem po ZGD-1. Zavezanec je še poudaril, da Protokol ne predstavlja informacije, nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oz. tudi z njimi ni neposredno povezana, zato tudi po tej pravni osnovi Protokol ni informacija javnega značaja.

 

V nadaljevanju je zavezanec pojasnil, da ni sporno, da je s PV in HSE sklenil Protokol. Vendar zavezanec meni, da Protokol ni dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ni nastal v zvezi s postopkom javnega naročila. Gre za odločitev strank Protokola, sprejeto v fazi pregledovanja ponudb v postopku javnega naročila, neodvisno od javnega naročila in ne v zvezi z javnim naročilom, da bo storitve, ki so bile predmet javnega naročila, izvajal PV. Iz previdnosti zavezanec uveljavlja izjemo po četrtem odstavku 35. člena ZJN-3, ki določa, da dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila niso javni, če vsebujejo poslovne skrivnosti. Kot je zavezanec že pojasnil, Protokol vsebuje podatke, ki so poslovna skrivnost po Pravilniku o poslovni skrivnosti. Zavezanec še dodaja, da bi domnevne nepravilnosti v zvezi s postopkom javnega naročila, posebej glede odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot jih navaja prosilec v svoji zahtevi, prosilec lahko uveljavljal v drugih postopkih v zvezi z javnim naročilom. Kar je tudi storil z vložitvijo zahtevka za revizijo. Revizijske zahteve prosilca je najprej zavrnil naročnik z odločbo z dne 30. 11. 2017, nato pa so bile v revizijskem postopku pravnomočno zavrnjene kot neutemeljene tudi z odločbo DKOM. V odločbi DKOM je bilo, med drugim, ugotovljeno, da je naročnik v postopku javnega naročila v celoti ravnal v skladu z načeli evropskega prava javnih naročil, kot so transparentnost, nediskriminatornost in enakopravna obravnava ponudnikov. Ostale navedbe prosilca v zahtevi niso ne pravno, ne dejansko relevantne v zadevi, oziroma niso predmet tega postopka.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanca dne 4. 9. 2018 vložil pritožbo, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlagal, da pritožbeni organ v celoti ugodi njegovi zahtevi. Prosilec je navedel, da ne drži, da Protokol ni pravni posel po 4.a členu ZDIJZ, ker ne gre za odplačni posel. Skladno s 4.a členom ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja »informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek«. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Predlog ZDIJZ-C) je jasno razvidno, da je imel zakonodajalec namen kot zavezance po ZDIJZ poleg organov, ki izvajajo javnopravne naloge, določiti tudi gospodarske družbe, ki upravljajo z javnimi sredstvi oziroma s finančnimi sredstvi v lasti države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Ker take družbe poslujejo z javnimi sredstvi, je po mnenju predlagatelja zakona odgovornost poslovanja do javnosti večja. Bistven vidik pravice dostopa do informacije javnega značaja pa je omogočanje nadzora javnosti nad delovanjem zavezancev po ZDIJZ. PV je dne 27. 10. 2017 (torej 4 mesece po izvedenih pogajanjih) na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, s katero je zavrnil vse ponudbe, ki jih je prejel v okviru citiranega javnega naročila za izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, tudi ponudbo prosilca.

 

Prosilec je navedel, da sta naročnika zahtevek zavrnila kot neutemeljen, v obrazložitvi odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo pa sta se sklicevala na peti odstavek 90. člena ZJN-3 ter navedla, da je naročnik TEŠ v izpodbijani Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb pojasnil, da to odločitev sprejema, ker javnega naročila ne potrebuje v predvideni obliki in na razpisani način, saj bo storitve, ki so predmet javnega naročila, opravljal drugi naročnik, to je Premogovnik Velenje sam. V nadaljevanju obrazložitve pa sta naročnika navedla, da naj bi bil dne 26. 10. 2017 med družbami HSE d. o. o., TEŠ d. o. o. in Premogovnik Velenje d. o. o. sprejet protokol, na podlagi katerega je bilo dogovorjeno, da bo storitve, ki so bile razpisane v predmetnem javnem naročilu, organiziral Premogovnik Velenje d.o.o. Protokol je očitno dogovor med HSE, PV in TEŠ, s katerim je bil med temi subjekti sklenjen dogovor o tem, na kakšen način se bodo zagotavljale  storitve  na  deponiji  premoga  in  področju  sanacije  ugreznin  na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, ki so bile sicer predmet javnega naročila. Protokol je torej očitno pravni posel, in sicer pravni posel, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev, saj (tako trdi zavezanec) ureja medsebojna razmerja med PV, TEŠ in HSE glede zagotavljale storitve na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, torej gre za informacijo javnega značaja skladno s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Po stališču prosilca Protokol v vsakem primeru predstavlja informacijo, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, pri čemer je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz letnega poročila družbe RGP d.o.o. za leto 2017 izhaja, da je družba RGP v novembru 2017 pričela »aktivnosti za prevzem del na projektu »Urejanje deponije premoga, PSU in rekultivaciia«, v decembru 2017 pa je sledil »pričetek del na projektu Interventna dela na področju sanacije ugreznin PV« (str. 11 letnega poročila družbe RGP d.o.o. za leto 2017). Iz letnega poročila družbe RGP d.o.o. torej izhaja, da je družba RGP d.o.o. očitno prevzela izvajanje del, ki so bila predmet javnega naročila. Iz podatkov ERAR nadalje izhaja, da je družba RGP d.o.o. istočasno s prevzemom del pričela nakazovati denar družbi Andrejc d.o.o. Premogovnik Velenje je torej sprejel odločitev, da javnega naročila ne odda, nato pa je dela prikrito oddal družbi Andrejc d.o.o. preko svoje hčerinske družbe RGP d.o.o. ter preko hčerinske družbe RGP d.o.o. tudi izvajal plačila. Navedeno potrjuje, da ne drži, da bi Premogovnik Velenje storitve, ki so bile predmet javnega naročila, izvajal sam, s tem pa se nakazuje, da bi sprejem Protokola lahko predstavljal samo manever Premogovnika Velenje in TEŠ, ki jim je omogočil, da javnega naročila nista oddala prosilcu. Slednje po mnenju prosilca brez dvoma izkazuje močan javni interes, da se razkrije vsebina Protokola, saj bo na tak način omogočeno dodatno preverjanje zakonitosti, transparentnosti in gospodarnosti poslovanja PV in TEŠ pri oddaji javnega naročila.

 

Po mnenju prosilca se zavezanec tudi popolnoma neutemeljeno sklicuje na poslovno skrivnost. Pojem poslovne skrivnosti ureja ZGD-1 v 39. členu, in sicer se po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Zavezanec zgolj navaja, da naj bi bil Protokol poslovna skrivnost skladno s Pravilnikom o poslovni skrivnosti, ki naj bi bil sprejet dne 4. 9. 2015. Skladno s tem pravilnikom naj bi bile poslovne skrivnosti podatki, ki se nanašajo na finančne, tržne ali proizvodne skrivnosti. S takšnimi navedbami zavezanec ni izkazal, da bi Protokol predstavljal podatke, za katere bi družba s pisnim sklepom določila, da predstavljajo poslovno skrivnost, saj ni predložil sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, ravno tako pa ni izkazal, da bi bili s sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. S tem ni izkazan subjektivni kriterij. Prav tako po mnenju prosilca zavezanec ni izkazal, da bi mu z razkritjem Protokola očitno nastala občutna škoda (tega niti ne trdi), torej tudi ni izkazal objektivnega kriterija iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Podatki, ki so poslovna skrivnost, bi morali biti določeni jasno in konkretno, splošna in pavšalna opredelitev s sklicevanjem na Pravilnik o poslovni skrivnosti ne zadošča. Namen varovanja poslovne skrivnosti je varstvo konkurenčne prednosti podjetja. Navedeno pomeni, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu, in ne kakršnikoli podatki, zavezanec pa ni pojasnil, kako bi razkritje Protokola lahko poseglo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti. Cilj določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se kljub obstoju izjeme iz prvega odstavka istega člena (tudi če gre za poslovno skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev, je omogočiti javnosti, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. V zvezi s podatki, ki so nujno potrebni za doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev, ni mogoče govoriti o varovani poslovni skrivnosti. Nobenega upravičenega razloga ni, da bi zavezanec lahko preprečil preverjanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev na način, da Protokol označi kot poslovno skrivnost, pri čemer po vsebini ne pove, kako naj bi mu razkritje Protokola škodovalo. Očitno gre za poskus prikrivanja podatkov, ki bi lahko kazali na kršitev zakona.

 

Glede argumenta, da Protokol ni dokument v zvezi oddajo javnega naročila, ker ni nastal v zvezi s postopkom javnega naročila, je prosilec še navedel, da ne drži, da Protokol ne bi nastal v zvezi z oddajo javnega naročila. Očitno je, da je bil Protokol sklenjen prav z namenom, da se javno naročilo ne odda, na kar kaže časovna povezanost Protokola (ki naj bi bil sklenjen dne 26. 10. 2017) ter Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Premogovnik Velenje je namreč Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objavil na Portalu javnih naročil že dne 27.10. 2017 (torej 4 mesece po izvedenih pogajanjih in samo en dan po sklenitvi Protokola). Za dokumente, ki jih sestavi naročnik, je nesporno, da so javni, oziroma zanje velja načelo javnosti, zaupnost dokumentov iz določenega javnega naročila je mogoče utemeljevati zgolj s pravno varovanim interesom tretjih oseb (sodelujočih v postopku oddaje javnega naročila), da se ne razkrivajo njihove poslovne skrivnosti. Seveda pa naročnik ne more prikriti določenega svojega dokumenta, na katerega se je skliceval v

postopku oddaje javnega naročila, s sklicevanjem na lastne poslovne skrivnosti. To bi povsem izničilo namen pravil o dostopu do informacij javnega značaja, ki je ravno v nadzoru nad porabo javnih sredstev oziroma nadzoru nad porabo sredstev subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila naj bi bili vsi dokumenti iz postopka oddaje javnega naročila javni. Načelo transparentnosti zahteva, da mora biti javnosti zagotovljen vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila (dokumente naročnika in druge dokumente), ki je podlaga za odločitev naročnika o oddaji javnega naročila. Na Protokol se TEŠ in Premogovnik Velenje neposredno sklicujeta v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Tam navajata, da je bila Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejeta, ker da bo skladno s Protokolom Premogovnik Velenje sam organiziral izvajanje storitev, ki so predmet javnega naročila in torej predmeta javnega naročila ne potrebuje več.      Glede na lastne navedbe PV v postopku oddaje javnega naročila je torej Protokol predstavljal celo neposredno podlago za odločitev Premogovnika Velenje in zavezanca v postopku oddaje javnega naročila. Torej gre za odločilen dokument v postopku oddaje javnega naročila, zaradi katerega je bila sprejela Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Kot tak je Protokol brez dvoma javen tudi skladno z določbo 35. člena ZJN-3.

 

Po prejemu pritožbe, je IP slednjo posredoval v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.

 

Zavezanec je z dopisom brez datuma in številke, ki ga je IP prejel dne 18. 9. 2018, IP posredoval zahtevane dokumente v izvorni obliki, brez prekritih podatkov, hkrati pa je poslal tudi pojasnila glede pritožbenih navedb prosilca in vse dokumente, ki izkazujejo, da zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost zavezanca. Zavezanec je dodatno še navedel, da je bil namen ZDIJZ-C vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal transparentno, ekonomično in konkurenčno naravnano poslovanje zavezanih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na področju sklepanja poslov, ki zadevajo upravljanje s stvarnim premoženjem in izdatke poslovnega subjekta. Postopek po ZDIJZ-C ni namenjen ugotavljanju, ali je zavezanec s svojim premoženjem ravnal gospodarno, ali ne, niti ni namenjen ugotavljanju zakonitosti v zvezi s sklenitvijo oziroma izvajanjem pogodb, ki jih je sklenil zavezanec. Namenjen je v krepitvi transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju s finančnimi sredstvi subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec poudarja razliko med poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (na primer gospodarskimi družbami v večinski lasti države) in osebami javnega prava. Za razliko od oseb javnega prava po ZDIJZ-C, zavezanec ni prejemnik sredstev iz državnega proračuna, temveč ustvarja prihodek na trgu in je odvisen od svojega ravnanja na trgu. Res pa je gospodarska družba pod prevladujočim vplivom države, zato zanj velja dolžnost razkritja podatkov o sklenjenih poslih, a v skladu s posebnimi določbami ZDIJZ-C, ki upoštevajo, da kot gospodarska družba pridobiva prihodek na trgu, ne iz proračuna. Za te je zakonodajalec izrecno določil dolžnost razkritja le za v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ-C taksativno naštete podatke: podatek o vrsti posla, podatke o pogodbenem partnerju (naziv/firma, sedež in račun), pogodbeno vrednost in višino posameznih izplačil ter datum in trajanje posla. Protokol je dogovor na načelni ravni, ki vsebuje določene podatke, ki so poslovna skrivnost zavezanca. Ni pa odplačen posel, saj ne vsebuje ne pogodbene vrednost in ne višine posameznih izplačil, kar bi bilo značilno za odplačen posel. Ne vsebuje nikakršnih določb o razpolaganju s premoženjem zavezanca. Zato zavezanec podatkov v skladu s 4.a členom v povezavi s 6.a členom ZDIJZ-C ni dolžan, pa tudi ne more razkriti, ker takih podatkov protokol ne vsebuje. Prav tako je po mnenju zavezanca napačna in nelogična trditev zavezanca, da gre za informacijo, ki naj bi nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena. Takšna trditev predpostavlja posel po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena. Tega pa prosilec ne navaja. Čeprav se je zavezanec v svoji odločbi skliceval na Protokol, sprejem Protokola ni bil del postopka javnega naročila. S sklicevanjem na Protokol je želel zavezanec ponudnikom le pojasniti razlog, zakaj je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Domnevne nepravilnosti v postopku javnega naročila je prosilec že neuspešno uveljavljal v revizijskem postopku, kot je zavezanec pojasnil v svoji odločitvi. Tudi ostale domnevne kršitve zavezanca niso predmet tega postopka. Prosilec ni z ničemer izkazal javnega interesa za razkritje protokola, le interes samega prosilca.

 

Zavezanec je še dodal, da na osnovi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki velja tako za organe, kot tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah izrecno določa, da morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati

tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Na podlagi 39. člena ZGD-1 lahko podjetja sama vnaprej označijo dokumente za poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 je poslovna skrivnost v prvi vrsti podatek, ki ga določi gospodarska družba sama s pisnim sklepom (t.i. subjektivni kriterij). Zavezanec je poslovne skrivnosti oziroma pravila v zvezi z določanjem poslovne skrivnosti določil s Pravilnikom o poslovni skrivnosti oziroma v skladu s Pravilnikom, v katerem je kot poslovno skrivnost določil vse finančne, komercialne in proizvodne podatke. Zato so v skladu z ZGD-1 vsi taki podatki varovani v skladu s subjektivnim kriterijem, razen podatkov o vrsti posla, pogodbenem partnerju, vrednosti posla in terminskem planu posla, ki so po zakonu (ZDIJZ-C) javno dostopni podatki. Pri podatkih, določenih za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, zavezancu ni treba izkazovati, da bi mu z njihovim razkritjem očitno nastala škoda. Tak pogoj zakon določa le za podatke določene za poslovno skrivnost po t. i. objektivnem kriteriju. Glede vprašanja nadzora nad porabo javnih sredstev je zavezanec že pojasnil, da pri zavezancu ne gre za nadzorom nad porabo javnih sredstev, ker zavezanec ni porabnik proračunskih sredstev, saj zakon loči med osebami javnega prava in poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Ne glede na to, da je bil Protokol sklenjen v času trajanja postopka javnega naročila, ni nastal v zvezi s postopkom javnega naročila oziroma ni del postopka javnega naročila. Zavezanec in PV d.d. kot naročnika bi bila lahko sprejela odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v postopku javnega naročila, ne da bi se sklicevala na sklenitev Protokola, a sta se v obrazložitvi o odločitvi sklicevala na sklenitev Protokola, ker sta želela ponudnikom pojasniti razlog za sprejem takšnega sklepa. Ne gre torej za dokument nastal v okviru javnega naročila. V vsakem primeru gre za interni dokument naročnika, katerega naročnik ni dolžan razkriti tretjim

osebam.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekt), oz. med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ.

 

Definicija informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih je definirana ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ. Skladno z navedenim členom je informacija javnega značaja:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na:

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

V konkretnem primeru je sporno, ali zahtevani dokument (Protokol o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 26. 10. 2017 in z njo povezanih pogodb, v nadaljevanju: Protokol) predstavlja informacijo javnega značaja, v skladu s 4.a členom ZDIJZ.

 

Ob pregledu dokumenta IP ugotavlja, da gre za akt, s katerim so stranke Protokola urejale medsebojna razmerja. Kot je zavezanec pojasnil že v pritožbenem postopku, ki se je pri IP vodil pod št. 0902-12/2018, je bil dne 26. 10. 2017 med družbami HSE d. o. o., TEŠ d. o. o. in Premogovnik Velenje d. o. o. sprejet protokol, na podlagi katerega je bilo dogovorjeno, da bo storitve, ki so bile razpisane v navedenem javnem naročilu, organiziral Premogovnik Velenje d. o. o. Posledično je bila z njim sklenjena splošna Pogodba o gospodarjenju na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje ter dve izvedbeni pogodbi, in sicer Pogodba o prevzemu upravljanja deponije ter Pogodba o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin. V okviru pritožbenega postopka je IP ugotovil, da Protokol ni bil predmet zahteve prosilca, odločil pa je o dostopu do (1) Pogodbe o gospodarjenju na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, (2) Pogodbe o prevzemu upravljanja deponije in (3) Pogodbe o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin. IP je v okviru odločbe št. 0902-12/2018/4 z dne 6. 7. 2018 ugotovil, da Pogodba o skupnem gospodarjenju v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje z dne 26. 10. 2017 sicer predstavlja pravni posel, ki se nanaša na upravljanje s stvarnim premoženjem, vendar ne gre za stvarno premoženje zavezanca, temveč gre za stvarno premoženje države, zaradi česar ne gre za pogodbo, ki bi se nanašala na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, torej ta pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ v primeru konkretnega zavezanca. Navedene pogodbe tudi ni bilo mogoče obravnavati kot informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev, saj navedena pogodba ni vsebovala določb o izdatkih poslovnega subjekta. IP je hkrati odločil, da Pogodba o prevzemu upravljanja deponije premoga z dne 26. 10. 2017 in Pogodba o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin z dne 26. 10. 2017 predstavljata informaciji javnega značaja, za kateri so zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj gre za informaciji, ki se nanašata na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev; zato je zavezancu naložil, da prosilcu posreduje podatke, ki so skladno s 6.a členom ZDIJZ absolutno javne informacije javnega značaja.

 

Protokol o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 26. 10. 2017 in z njo povezanih pogodb (torej tudi Pogodbe o prevzemu upravljanja deponije premoga z dne 26. 10. 2017 in Pogodbe o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin z dne 26. 10. 2017), predstavlja torej sestavni del navedenih pogodb, saj se določbe v Protokolu nanašajo tudi na določbe pogodb, za katere je že bilo pravnomočno odločeno, da predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Zgolj dejstvo, da se dokument imenuje Protokol, za odločitev v zadevi ni bilo relevantno, saj je definicija iz 4.-a člena ZDIJZ široka in gotovi o vsakem sklenjenem pravnem poslu. Kot je opozoril tudi prosilec, je definicija pravnega posla široka in predstavlja vsako človekovo voljno ravnanje – izjavo volje, ki je bila izražena z namenom, da nastane, se spremeni oz. preneha določeno pravno razmerje.[1] Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja se svoji obveznosti razkritja določenih informacij ne more izogniti na način, da določene aspekte sklenjenih pravnih poslov, ne uredi v sami pogodbi, temveč jih ločeno uredi v aktu, ki ga imenuje Protokol. Vse akte, ki se navezujejo na pogodbe, ki predstavljajo informacije javnega značaja in podredno (ali priredno) urejajo določbe samih pogodb), je torej smiselno treba šteti za sestavni del teh pogodb. Takšno ureditev je predvidel tudi zakonodajalec, s tem ko je v 6.a členu določil, da niso javni zgolj osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih, temveč tudi enaki podatki iz aneksov k pogodbi. Navedeni protokol je torej upoštevaje namensko razlago določb ZDIJZ treba šteti kot aneks k navedenima pogodbama (oz. kot nekakšno pred-pogodbo ali nad-pogodbo), ki smiselno ureja tudi določbe pogodb, za katere je že bilo pravnomočno ugotovljeno, da predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Ob ugotovitvi, da Protokol sodi med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec je v postopku namreč zatrjeval, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti.

 

Skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa, da ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom istega člena ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je od 1. 4. 2010 dalje pri zavezancu veljal Pravilnik o poslovni skrivnosti, s katerim je zavezanec za poslovno skrivnost označil vse finančne, komercialne in proizvodne podatke, Iz presojane dokumentacije izhaja, da je Protokol vidno, na prvi strani, označen z žigom poslovna skrivnost. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

IP ugotavlja, da žig z oznako poslovna skrivnost v konkretnem primeru zadostuje za izpolnitev subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, saj gre za posamično odredbo, ki jo je poslovni subjekt dal predmetnim dokumentom. Glede na to, da pri subjektivnem kriteriju ni relevantno, kakšen pomen imajo podatki za poslovni subjekt in ali dejansko predstavljajo njegovo konkurenčno prednost ali ne, je IP navedbe prosilca, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu, in ne kakršnikoli podatki, zavezanec pa ni pojasnil, kako bi razkritje Protokola lahko poseglo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti, štel za irelevantne. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je pravica, ki pripada volji vsake gospodarske družbe, da določene podatke, po svoji presoji, označi za svojo poslovno skrivnost, ne da bi ji bilo treba ob tem pojasnjevati okoliščine, ki sodijo v dokazovanje objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. IP je v konkretnem primeru štel, da so dokumenti ustrezno označeni kot poslovna skrivnosti, s čimer je podan subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ker je za izjemo varstva poslovne skrivnosti dovolj, da je podana poslovna skrivnost po enem izmed kriterijev, se IP zaradi načela ekonomičnosti ni spustil v vprašanje, ali je podana tudi poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, saj je izjemo poslovne skrivnosti potrdil že z obstojem subjektivnega kriterija.

 

IP je v nadaljevanju presojal tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru pride v poštev uporaba prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (torej ne glede na podano poslovno skrivnost), dostop o zahtevane informacije javnega značaja dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:

  • podatek o vrsti posla,
  • o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
  • datum in trajanje posla in
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Kot izhaja iz predloga novele ZDIJZ-C[2], je predlagatelj zakona jasno navedel, da je treba pri družbah pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vzpostaviti širši nadzor javnosti, predvsem zato, ker gre za poslovne subjekte, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi države, ter da lahko državljani upravičeno pričakujejo od države, da upravlja s stvarnim premoženjem kot dober gospodar, ter da imajo posledično tudi pravico do seznanitve in nadzora nad upravljanjem s stvarnim premoženjem poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ena od določb, ki je razširila transparentnost poslovanja poslovnih subjektov, je 6.a člen ZDIJZ, ki določa krog absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Kot v predlogu novele zakona navaja predlagatelj »je kljub izjemam, predvsem kljub izjemi poslovne skrivnosti, ki v praksi pride največkrat v poštev v primeru poslovnih subjektov, predlagatelj zakona želel vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal ekonomično in konkurenčno naravnano poslovanje zavezanih poslovnih subjektov na področju sklepanja poslov, ki zadevajo upravljanje s stvarnim premoženjem. Zato so spremembe, sprejete v ZDIJZ-C, predvidevale tudi zakonska določila o absolutni javnosti določenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki zadevajo upravljanje stvarnega premoženja (oz. izdatke poslovnega subjekta, in sicer: i) podatek o vrsti posla, ii) pogodbenem partnerju, iii) pogodbeni vrednosti in vrednosti posameznih izplačil, iv) terminskem planu; ter enaki podatki iz aneksov k pogodbi. Navedeni osnovni podatki o pravnih poslih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, po mnenju predlagatelja, v skladu z načelom večje transparentnosti poslovanja navedenih subjektov, ne bi smeli predstavljati poslovne skrivnosti, zato je potrebno z določili ZDIJZ predpisati njihovo absolutno javnost.«

 

IP je ugotovil, da zavezanec prosilcu Protokola ni posredoval, zato je Protokol pregledal sam, pri čemer je ugotavljal, ali dokument vsebujejo podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ opredeljuje kot absolutno javne. IP ni sledil zavezancu v delu, v katerem je ta navedel, da Protokol ne vsebuje pogodbene vrednosti in višine posamičnih izplačil, kar bi bilo značilno za odplačni posel, saj je navedeni Protokol treba »brati« v povezavi s povezanimi pogodbami, na katere se Protokol sklicuje že v samem imenu, slednje pa te podatke vsebujejo, hkrati pa jih ureja tudi navedeni Protokol. IP je ob pregledu Protokola ugotovil, da ta vsebuje tudi določene informacije, ki se nanašajo na pogodbeno vrednost (v drugem členu), vezano na Pogodbo o prevzemu upravljanja deponije premoga in na Pogodbo o prevzemu in vgradnji stabilizata na področje sanacije ugreznin, prav tako pa vsebuje podatke o pogodbeni vrednosti samega Protokola (oz. kot jih protokol opredeljuje, kot »učinke protokola«, v 3. členu). Protokol vsebuje tudi podatke o pogodbenih partnerjih v uvodu samega dokumenta, podatek o vrsti posla v samem nazivu protokola, podatek o višini posameznih izplačil (drugi člen) in datum protokola (v zaključku dokumenta). Dokument sam ne vsebuje podatka o trajanju posla.

 

IP pojasnjuje, da je treba podatke, kljub temu, da jih zavezanec v dokumentu ni poimenoval kot pogodbena vrednost, temveč kot »učinki protokola«, kljub uporabljenemu izrazu šteti kot pogodbeno vrednost, saj se navezujejo na vrednost samega pravnega posla. Za podatek o pogodbeni vrednosti pa ZDIJZ določa absolutno javnost, kljub temu, da ga je zavezanec v pogodbi poimenoval drugače. Izbira poimenovanja zavezanca namreč ne more vplivati na to, ali bo podatek javen ali ne, saj bi se sicer vsi zavezanci v pogodbah izogibali izrazu »pogodbena vrednost«, ter bi začeli vrednost pogodbe poimenovati z drugimi izrazi in se s tem izognili zakonski dolžnosti razkritja pogodbene vrednosti oz. vrednosti posamičnih izplačil, glede na to, da je pogodbena vrednost v konkretnem primeru razdeljena na izplačila po določeni časovni enoti.

 

IP pojasnjuje, da je pritožbene navedbe prosilca obravnaval izključno z vidika dostopa do informacij javnega značaja; navedbe prosilca, vezane na postopek javnega naročanja, morebitne zakonitosti in presoja odločitev sprejetih v postopku javnega naročanja, zato za ta postopek niso bila relevantna. IP namreč ni pritožbeni organ v postopku javnega naročanja in dokumentov ne pregleduje z vidika pravilnosti vodenja postopkov, za katere ni pristojen. IP se zato do zatrjevanih nepravilnosti v postopku, za katerega ni pristojen, ni opredelil. Prav tako tudi ni presojal javnosti podatkov po ZJN-3, saj zavezanec v tem delu, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ni zavezanec za posredovanje podatkov kot informacij javnega značaja. V delu, v katerem je zavezan k javnosti informacij po ZJN-3, pa IP ni pritožbeni organ, ki bi odločitve zavezanca, v povezavi z javnostjo podatkov po ZJN-3, tudi presojal.

 

IP na tem mestu hkrati pojasnjuje, da dejstvo, da je bil prosilec ponudnik pri določenem javnem naročilu, za odločanje v postopku po ZDIJZ ni pravno relevantno, saj se dokumenti po ZDIJZ presojajo po načelu erga omnes. Povedano drugače, za ugotovitev, ali so dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, se presoja narava dokumenta in ne posebne okoliščine posameznega prosilca. ZDIJZ namreč ne pozna privilegiranih prosilcev, kateri bi bili do določenih informacij bolj upravičeni, kot drugi. V primeru, da ima prosilec pravico dostopati do dokumentov na kateri drugi zakonski podlagi (npr. na podlagi ZJN-3), pa lahko dokumente zahteva na drugi zakonski podlagi, ki mu to pravico daje, saj te pravice ne more ''prenesti'' v postopek odločanja po ZDIJZ.[3] IP še dodaja, da v takem primeru ni pritožbeni organ, v primeru da prosilec s svojo zahtevo na drugi zakonski podlagi ne uspe.

 

Ker so podatki, ki jih mora posredovati zavezanec, absolutno javni (prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ), IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (sopogodbenikov predmetnih pogodb in aneksov), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločitev zavezanca delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (ker informacije predstavljajo poslovno skrivnost), kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca        

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

 


[1] dr. Nina Plavšak (urednik): Obligacijsko pravo - splošni del, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 89

[2] Dostopno na: vrs-3.vlada.si/MANDAT13/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/450936fb2040e9b5c1257be500456359/$FILE/Vladno_g_120913.pdf

[3] Smiselno podobno odločitev je IP že sprejel v primeru pritožbe prosilca, ki je od Aerodroma Ljubljana, d. d. zahteval informacije v zvezi z določenim javnim naročilom (odločba IP št. 090-97/2011/7 z dne 16. 6. 2011). IP je tudi takrat ugotovil, da družba v tem delu ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj se krog naročnikov po Zakonu o javnem naročanju (takratni ZJNVETPS) razlikuje od kroga zavezanih organov po ZDIJZ. Odločitev sta potrdila tako Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 1333/2011-22 z dne 29. 2. 2012 kot tudi Vrhovno sodišče RS (sodba opr. št. X Ips 426/2012 z dne 12. 12. 2013). ZDIJZ je s sprejemom novele ZDIJZ-C sicer razširil krog zavezancev po ZDIJZ, vendar so navedeni subjekti zavezani zgolj v okviru definicije informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki pa dokumentov, nastalih v postopkih javnega naročanja, ne šteje za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.