Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.07.2018
Naslov: Nizke gradnje Rošer; Viljem Rošer s.p - Premagovnik Velenje
Številka: 0902-11/2018
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

 

Prosilec je od zavezanca zahteval pogodbe, anekse in naročilnice glede izvajanja del oz. storitev na deponiji premoga in na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru zavezanca ter druge dokumente. Zavezanec je prosilcu posredoval osnovne podatke iz nekaterih aneksov, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, neobstoj zahtevanih dokumentov oz. da gre za dokumente, ki so nastali pred sprejemom novele ZDIJZ-C in posledično ne predstavljajo informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezanec prosilcu ni posredoval vseh podatkov, ki so skladno s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ javni, zato je zavezancu naložil, da prosilcu posreduje osnovne podatke iz vseh pogodb in aneksov, ki jih prosilcu še ni posredoval. Pri odločanju ali gre za informacije javnega značaja glede katerih so zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom datum sprejema novele ni pomemben, temveč je pomembno dejstvo, ali so informacije nastale v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ali ne. IP je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca v delu, v katerem je ta dokumente od zavezanca že zahteval s predhodnimi zahtevami, o katerih je bilo tudi že odločeno v pritožbenem postopku.
 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-11/2018/5

Datum: 19. 7. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 129. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer s. p., Kozjak 17, 2382 Mislinja, ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič o. p., d. o. o., Nazorjeva ulica 6 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 5. 2018, zoper zavrnilno odločitev Premogovnika Velenje, d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje (v nadaljevanju zavezanec), brez številke, z dne 3. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji

 

 

S K L E P

 

  1. Zahteva prosilca z dne 30. 3. 2018 se v delu, ki se nanaša na posredovanje pogodb in morebitnih aneksov k pogodbi oz. posredovanje izdanih naročilnic za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjenih oz. izdanih obstoječim oz. preteklimi izvajalcem Andrejc d. o. o., RGP d. o. o., VAS d. o. o., oz. z morebitnim drugim izvajalcem (alineje 1-4 točke 2.3. zahteve prosilca), v obdobju od 25. 10. 2015 in 25. 10. 2017 (vezano na izvajalca Andrejc d. o. o. in RGP d. o. o.), v obdobju med 24. 11. 2015 in 24. 11. 2017 (vezano na izvajalca VAS d. o. o.) in v obdobju med 25. 10. 2015 in 24. 11. 2017 (vezano na morebitne druge izvajalce), zavrže kot nedovoljena.
  1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
  1. Stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

i n

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 5. 2018 se delno ugodi. Odločitev zavezanca z dne 3. 5. 2018 se v 1. in 5. alineji II. točke izreka delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:

    1.  Pogodbe št. 17-04-VSO z dne 29. 3. 2004 na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • prvih pet besed pod točko 1. 1. (predmet pogodbe),
  • številčne vrednosti v skrajno desnem stolpcu prve tabele pod točko 3.1. (stolpec z imenom »Vrednost v SIT«),
  • besedilo  točki 16.1, ki se začne z besedno zvezo »in se sklepa« in konča s piko na koncu stavka,
  • datum in podpise na dnu pogodbe;

    1.  Aneksa številka 1 k pogodbi št. 17-04-VSO na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu aneksa (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • številčne vrednosti v zadnjih dveh skrajno desnih stolpcih prve tabele pod točko 3. (stolpca z imenom »Vrednost v SIT« in »Vrednost v EUR«),
  • prvi stavek pod točko 4. (Končne določbe), ki se začne z besedno zvezo »Pogodbene stranke« in konča s piko na koncu prvega stavka,
  • datum in podpise na dnu aneksa;

    1.  Aneksa številka 2 k pogodbi št. 17-04-VSO na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu aneksa (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • datum in podpise na dnu aneksa;

    1.  Aneksa številka 3 k pogodbi št. 17-04-VSO na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu aneksa (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • številčne vrednosti v skrajno desnem stolpcu prve tabele pod točko 2. (stolpec z imenom »Vrednost v EUR«),
  • datum in podpise na dnu aneksa;

    1.  Aneksa št. 4 k pogodbi št. 17-04-VSO na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu aneksa (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • vrstico pod prvo tabelo 2. točke aneksa (pogodbene cene), ki se začne z besedno zvezo »Skupaj pogodbena dela:« in konča z zneskom na desni strani vrstice,
  • prvi stavek pod 3. točko aneksa (veljavnost pogodbe), ki se začne z besedno zvezo »Pogodbeni stranki soglašata« in konča s piko na koncu stavka,
  • datum in podpise na dnu aneksa;

    1.  Aneks št. 7 k pogodbi št. 17-04-VSO na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu aneksa (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • celotno tretjo točko aneksa (veljavnost pogodbe),
  • datum in podpise na dnu aneksa;

    1. Pogodbe o prevzemu upravljanja deponije premoga z dne 26. 10. 2017 na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • naziv same pogodbe,
  • celotno tretjo vrstico tč. 2 pogodbe, ki se začne z besedo »Cena (brez DDV)« in konča s piko na koncu vrstice,
  • celotno besedilo 7. točke pogodbe (čas trajanja pogodbe),
  • datum in podpise na dnu pogodbe;

    1. Pogodbe o prevzemu in vgradnji stabilizata na področje sanacije ugreznin  z dne 26. 10. 2017 na način, da iz navedenega dokumenta posreduje:

  • podatke pogodbenih strank navedenih v uvodu pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),
  • naziv same pogodbe,
  • del prvega stavka v tretjem odstavku 2. točke pogodbe, in sicer prvi del stavka, ki se začne z besedno zvezo »Pogodbeni stranki« in konča z besedo »vrednost« in drugi del stavka v naslednji vrstici, ki se prične z vrednostjo (številko) in konča z besedo »DDV« in piko na koncu stavka,
  • celotno besedilo 8. točke pogodbe (čas trajanja pogodbe),
  • datum in podpise na dnu pogodbe.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 30. 3. 2018 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:

  1. posredovaje sklepa o izboru prosilca kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo javnega naročila »izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje«, št. POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01,
  2. pogodbo in morebitne anekse k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene z obstoječimi oz. preteklimi izvajalci Andrejc d. o. o., RGP d. o. o. in VAS d. o. o., od začetka poslovnega sodelovanja zavezanca s posamezno družbo do datuma zahteve prosilca (30. 3. 2018),
  3. pogodbo in morebitne anekse k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene z morebitnimi drugimi izvajalci v zadnjih 10 letih, šteto od datuma zahteve prosilca,
  4. naročilnice, izdane za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane obstoječim oz. preteklim izvajalcem Andrejc d. o. o., RGP d. o. o. in VAS d. o. o., od začetka poslovnega sodelovanja zavezanca s posamezno družbo do datuma zahteve prosilca,
  5. naročilnice, izdane za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane morebitnim drugim izvajalcem v zadnjih 10 letih, šteto od datuma zahteve,
  6. pogodbo in morebitne anekse k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene kadarkoli po objavi javnega naročila POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01, do datuma zahteve prosilca, z izvajalci Andrejc d. o. o., VAS d. o. o., RGP d. o. o. ali morebitnimi drugimi izvajalci,
  7. naročilnice, izdane za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane kadarkoli po objavi javnega naročila POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01, do datuma zahteve prosilca, z izvajalci Andrejc d. o. o., VAS d. o. o., RGP d. o. o. ali morebitnimi drugimi izvajalci.

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v pisni obliki oz. v elektronskem zapisu na zgoščenki CD oz. na USB ključu.

 

Zavezanec je dne 3. 5. 2018 sprejel odločitev, in sicer je zahtevo prosilca v prvi točki zavrnil, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca delo zavrnil na način, da je  prosilcu posredoval osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih, tj. podatke o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil in trajanje posla. V obrazložitvi je zavezanec pojasnil, da so bile v konkretnem javnem naročilu zavrnjene vse ponudbe, zato posledično ni bil sklenjen noben pravni posel, ki bi ustrezal definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Glede preostale dokumentacije je zavezanec navedel, da predstavlja poslovno skrivnost zavezanca, zato je prosilcu dovolil le dostop do osnovnih podatkov v skladu s 6.a členom ZDIJZ. Zavezanec prosilcu ni posredoval informacij, ki so javno dostopne na spletu in izhajajo iz spletnega sistema ERAR. Ker je zavezanec postal zavezan za posredovanje informacij javnega značaja šele s sprejemom novele ZDIJZ-C (17. 4. 2014), je zahtevo prosilca, ki se nanaša na obdobje pred tem datumom, štel za neutemeljeno. Zavezanec je še pojasnil, da je določene dokumente prosilcu posredoval z odločitvama z dne 7. 2. 2018 (za obdobje 2 let šteto od 26. 10. 2017, zato je prosilcu posredoval le dokumentacijo za obdobje med 17. 4. 2014 in 27. 10. 2015). Zavezanec je še pojasnil (glede zahteve, ki se nanaša na nove izvajalce, na podlagi pogodb sklenjenih po objavi javnega naročila), da je bil dne 26. 10. 2017 med družbami HSE d. o. o., TEŠ d. o. o. in Premogovnik Velenje d. o. o. sprejet protokol, s katerim so urejena medsebojna razmerja.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanca dne 21. 5. 2018 vložil pritožbo, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlaga, da pritožbeni organ v celoti ugodi njegovi zahtevi. Prosilec je navedel, da so navedbe zavezanca, da ZJN-3 določa, da so javni samo tisti dokumenti, ki izvirajo iz javnega naročila, v katerem je bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, zmotni. Po mnenju prosilca četrti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Prosilec je torej mnenja, da je upravičen do vpogleda v vse dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila, ne glede na to, da v postopku oddaje javnega naročila zavezanec ni izbral končnega ponudnika oz. je izdal sklepa o zavrnitvi vseh veljavnih ponudb, posledično tudi do pridobitve sklepa, s katerim je bil s strani zavezanca, kljub končni skupni negativni odločitvi, izbran, saj gre za dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, katerega odločitev je že pravnomočna.

 

Prosilec je nekatere od dokumentov prejel, vendar ne v celoti. Prejel je Aneks 3 in 4 za družbo Andrejc d. o. o., ostalih aneksov in osnovne pogodbe pa zavezanec ni priložil. Prosilec tudi ni prejel nobenega dokumenta, vezanega na družbo VAS d. o. o. in RGP d. o. o., čeprav iz portala ERAR izhaja, da zavezanec posluje tudi z družbo RGP d. o. o. Iz posredovanih kopij prosilec ne more razbrati skoraj ničesar, saj mu je bil pretežni del aneksov prekrit kot domnevna poslovna skrivnost, izhaja pa, da je zavezanec neupravičeno podaljševal veljavnost pogodb. Iz aneksov ni mogoče razbrati ničesar, saj zavezanec ni razkril podatkov o pogodbeni vrednosti, podatkov o vrednosti posameznih izplačil in tudi ne vrednosti posameznih izplačil. Prosilec tako ne more vedeti, za kakšen skupen znesek sta bili podpisani pogodbi in koliko javnih sredstev je bilo dejansko izplačanih družbama. Prosilec še navaja, da je bil seznanjen, da sta zavezanec in družba VAS d. o. o, dne 1. 12. 2017 sklenila Pogodbo o izvajanju del na deponiji premoga za dobo 2 mesecev, ki naj bi postala neveljavna z ugoditvijo zahtevku za revizijo. Posledično so tudi vsa nakazila nezakonita in predstavljajo neupravičeno razpolaganje zavezanca z javnimi sredstvi. Po mnenju prosilca je taka pogodba izpodbojna.

 

Prosilec je navedel tudi, da je napačna odločitev zavezanca, da mu posreduje le informacije nastale po sprejemu novele ZDIJZ-C (torej le dokumente nastale po 17. 4. 2014), saj se obveznost zavezanca razteza na vse informacije, s katerimi razpolaga, ki so nastale v času, ko je bil zavezanec pod vplivom pravnih oseb javnega prava, kar pa je bil zavezanec vse od svoje ustanovitve naprej (tj. od dne 3. 11. 1978, ko je bil v družbeni lasti, do danes). Zavezanec se je pri prekritju podatkov sicer skliceval na poslovno skrivnost, vendar slednjega ni ustrezno obrazložil, zgolj splošno sklicevanje zavezanca pa ne zadošča. Glede na to, da je zavezanec oseba javnega prava, pogodba ne more predstavljati poslovne skrivnosti v celoti. Zavezanec ni dokazal in se niti ni skliceval na to, da gre za kakršnokoli konkurenčno prednost in podatke, ki bi lahko vplivali na njegov tržni položaj, zaradi česar je zakritje preostalih delov pogodbe s strani zavezanca povsem neutemeljeno in v nasprotju z zakonskimi določili. Zavezanec je v lasti države, zato je participacija javnosti nujno potrebna. Ne le participacija na osnovnih podatkih o sklenjenih poslih, temveč tudi celotna preostala vsebina pogodbe in ostalih zahtevanih dokumentov, ki omogočajo preverbo zakonitosti sklenitve aktov in izvajanja del Prosilec je dodatno še navedel, da je v konkretnem primeru nedvomno podan tudi interes javnosti, saj transparentnost teh podatkov pripomore k večji odgovornosti države do državljanov in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem.

 

Po prejemu pritožbe, je IP slednjo posredoval v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 7. 6. 2018 IP posredoval zahtevane dokumente v izvorni obliki, brez prekritih podatkov, hkrati pa je poslal tudi pojasnila glede pritožbenih navedb prosilca in vse pravilnike, v katerih so opredeljene poslovne skrivnosti zavezanca. Zavezanec je v dopisu navedel, da je imel:

  1. z družbo Andrejc d. o. o. in družbo TEŠ d. o. o. sklenjeno pogodbo št. 17-04-VSO s sedmimi aneksi za izvajanje del na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje;
  2. z družbo RGP d. o. o., ki je družba Skupine Premogovnik Velenje in s tem družba skupine HSE sklenjenih več pogodb, za izvajanje sanacijsko-rekultivacijskih del na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje pa je imel sklenjeno pogodbo REK 04-07/2017. Navedeni družbi je naročal tudi interventna vzdrževalna dela (kot so sanacije cest, izgradnja platojev in vzdrževanje vodotokov, za kar je družbi izdal pet naročilnic. Navedena dela niso bila vezana na izvajanje del oz. storitev a deponiji premoga, niti na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, temveč je šlo za druga interventna vzdrževalna dela;
  3. z družbo VAS d. o. o. je imel sklenjeno pogodbo o izvajanju del na deponiji premoga, in sicer za čas od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2017.

Zavezanec navedenim družbam ni izdal nobenih naročilnic, ki bi bile vezane na izvajanje del/storitev na deponiji premoga ali na področju sanacij ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Z drugimi družbami v zadnjih desetih letih ni imel za dela, ki so predmet zahteve prosilca, sklenjenih nobenih pogodb niti ni izdal naročilnic.

 

Po objavi javnega naročila št. POV-BT-0716/2016, je zavezanec dne 26. 10. 2017 med družbami HSE d. o. o., TEŠ d. o. o. in Premogovnik Velenje d. o. o. sprejet Protokol o izvedbi pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije in z njo povezanih pogodb, s katerimi so urejena medsebojna razmerja (Pogodba o prevzemu in vgradnji stabilizata na področje sanacije ugreznin, Pogodba o prevzemu upravljanja deponije premoga in Pogodba o skupnem gospodarjenju v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Zavezanec je pojasnil, da predmeta Pogodbe o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin ne moremo enačiti z delom predmeta oz. obsega posla, ki je bil vključen v razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila, saj je zaradi drugačnega pristopa k urejanju področja, popis del popolnoma neprimerljiv.

 

Zavezanec je še pojasnil, da se je postopek javnega naročila zaključil s sprejemom odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zato pritožbene navedbe glede načina zaključka postopka niso ne pravno ne dejansko relevantne v pritožbeni zadevi. Zavezanec poudarja, da je kot zavezanec iz 1.a člena ZIJZ zavezan le glede ožjega obsega taksativno naštetih informacij. Prav tako je zavezan le glede dokumentov, ki so nastali po 17. 4. 2014, ko je pričela veljati novela ZDIJZ-C. Ker zahtevani dokumenti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Zavezanec ni oseba javnega prava, temveč poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katerega je dolžnost posredovanja informacij določena ožje. Zavezanec tudi ni prejemnik sredstev iz državnega proračuna, temveč ustvarja prihodek na trgu. Zavezanec je v zaključku še poudaril, da je bilo o zahtevi prosilca deloma že odločeno.

 

Obrazložitev k sklepu:

 

IP ugotavlja, da je prosilec pri zavezancu prehodno že vložil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja (dne 25. 10. 2017 in 24. 11. 2017), s katerima je zahteval iste dokumente (vendar v ožjem časovnem obdobju), in sicer je zahteval dokumente, ki so bili sklenjeni v obdobju med 25. 10. 2015 in 25. 10. 2017 (v delu, v katerem je zahteval dokumente z izvajalcema Andrejc d. o. o., RGP d. o. o. in morebitnimi drugimi izvajalci) in od 24. 11. 2015 do 24. 11. 2017 (v delu, v katerem je zahteval dokumente z izvajalcem VAS d. o. o. in morebitnimi drugimi izvajalci). IP ugotavlja, da je prosilec na podlagi svojih zahtev od zavezanca že prejel Aneksa št. 5 in 6 k pogodbi št. 17-04-VSO (izvajalec Andrejc d. o. o.). V povezavi z odločitvijo zavezanca glede teh dveh zahtev se je prosilec tudi že pritožil in IP je v dveh pritožbenih zadevah tudi že izdal odločbi, in sicer odločbo št. 0902-8/2018/8 z dne 29. 5. 2018 (glede zahteve z dne 25. 10. 2017) in odločbo št. 0902-5/2018/6 z dne 19. 4. 2018 (glede zahteve z dne 24. 11. 2017). O zahtevi prosilca je bilo torej v tem delu že odločeno, tako s strani zavezanca, kot s strani pritožbenega organa.

 

Četrti odstavek 129. člena ZUP določa, da če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, se zahteva s sklepom zavrže. Enako stori organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteve, ni spremenilo.

 

Ker je bil o delu dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, že voden upravni postopek, je treba zahtevo prosilca z dne 30. 3. 2018, v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki so bili sklenjeni v obdobju od 25. 10. 2015 in 25. 10. 2017 (z izvajalcem Andrejc d. o. o. in RGP d. o. o.), v obdobju med 24. 11. 2015 in 24. 11. 2017 (z izvajalcem VAS d. o. o.) in v obdobju med 25. 10. 2015 in 24. 11. 2017 (vezano na morebitne druge izvajalce), zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

 

Zahteva prosilca za povrnitev stroškov je neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam.

 

Posebni stroški v postopku izdaje tega sklepa niso nastali.

 

Obrazložitev k odločbi:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju poslovni subjekt), oz. med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ.

 

Definicija informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih je definirana ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ. Skladno z navedenim členom je informacija javnega značaja:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na:

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

  1. Glede sklepa o izboru prosilca kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo javnega naročila »izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje«, št. POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01

 

IP ugotavlja, da Sklep o izboru prosilca kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo javnega naročila ne predstavlja informacije javnega značaja, kot to opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava gre namreč za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri drugih organih, npr. državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z njihovim poslovanjem, ampak je zavezanec dolžan svoje dokumente razkriti le v omejenem obsegu. Sklep o izboru ponudnika za izvedbo javnega naročila s strani enega od naročnikov, pri čemer je bila končna skupna odločitev glede ponudnikov navedenega javnega razpisa negativna (noben ponudnik ni bil izbran in nobenemu ponudniku ni bilo oddano javno naročilo), tako ne predstavlja informacije iz sklenjenega pravnega posla, kot to določa 1. alineja prvega odstavka 4.a člena. V konkretnem primeru pravni posel s ponudnikom ni bil sklenjen, saj ponudnik na koncu ni bil izbran. Sklep o izbiri ponudnika s strani enega od naročnikov (še) ne pomeni, da je prišlo do sklenitve pravnega posla glede razpolaganja s premoženjem poslovnega subjekta, kot tudi ne do sklenitve pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta. Sam sklep o izbiri torej ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi sodila v definicijo 4.a člena ZDIJZ. V primeru, da bi na podlagi sklepa o izbiri prišlo do sklenitve pravnega posla, ki bi se nanašal na izdatke poslovnega subjekta (vendar do sklenitve takšnega posla ni prišlo), bi bila takšna pogodba z izbranim ponudnikom lahko predmet odločanja v postopku po ZDIJZ, sam sklep o izbiri pa ne.

 

Dejstvo, da je bil prosilec ponudnik pri določenem javnem naročilu, za odločanje v postopku po ZDIJZ ni pravno relevantno, saj se dokumenti po ZDIJZ presojajo po načelu erga omnes. Povedano drugače, za ugotovitev, ali so dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, se presoja narava dokumenta in ne posebne okoliščine posameznega prosilca. ZDIJZ namreč ne pozna privilegiranih prosilcev, kateri bi bili do določenih informacij bolj upravičeni, kot drugi. V primeru, da ima prosilec pravico dostopati do dokumentov na kateri drugi zakonski podlagi (npr. na podlagi ZJN-3), pa lahko dokumente zahteva na drugi zakonski podlagi, ki mu to pravico daje, saj te pravice ne more ''prenesti'' v postopek odločanja po ZDIJZ.[1] IP še dodaja, da v takem primeru ni pritožbeni organ, v primeru da prosilec s svojo zahtevo na drugi zakonski podlagi ne uspe.

 

  1. Glede pogodbe in morebitnih aneksov k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjenimi z obstoječimi oz. preteklimi izvajalci Andrejc d. o. o., RGP d. o. o. in VAS d. o. o., od začetka poslovnega sodelovanja zavezanca s posamezno družbo do datuma zahteve prosilca

 

Po pregledu celotne dokumentacije IP ugotavlja, da se na navedeno točko zahteve prosilca vsebinsko nanašata dve pogodbi s pripadajočimi aneksi, in sicer:

  • pogodba št. 17-04-VSO z dne 29. 3. 2004 s sedmimi aneksi, in sicer:
  • Aneks št. 1 z dne 8. 6. 2006,
  • Aneks št. 2 z dne 17. 4. 2007,
  • Aneks št. 3 z dne 19. 6. 2008,
  • Aneks št. 4 z dne 21. 5. 2015,
  • Aneks št. 5 z dne 15. 2. 2017,
  • Aneks št. 6 z dne 9. 6. 2017 in
  • Aneks št. 7 z dne 1. 12. 2017.
  • pogodba o izvajanju del na deponiji premoga z dne 1. 12. 2017.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je prosilec na podlagi zahteve z dne 25. 10. 2017 že prejel Aneksa št. 5 in 6 k pogodbi št. 17-04-VSO, zato ta dva aneksa nista predmet odločanja v tej zadevi (glej obrazložitev k sklepu o zavrženju zahteve prosilca zgoraj), kot tudi ne pogodba št. REK 04-07/2017, saj je bilo o njej že odločeno v okviru pritožbenega postopka IP št. 0902-8/2018.

 

Glede na tako ugotovljena dejstva IP ugotavlja, da so predmet presoje v tem pritožbenem postopku dokumenti, ki so nastali od začetka poslovnega sodelovanja navedenih izvajalcev z zavezancem do 25. 10. 2015 oz. do 24. 11. 2015 in dokumenti, ki so nastali od 25. 10. 2017 oz. 24. 11. 2017 do 30. 3. 2018. V navedenem obdobju so nastali naslednji dokumenti:

  • pogodba št. 17-04-VSO z dne 29. 3. 2004 in naslednji štirje aneksi:
  • Aneks št. 1 z dne 8. 6. 2006,
  • Aneks št. 2 z dne 17. 4. 2007,
  • Aneks št. 3 z dne 19. 6. 2008,
  • Aneks št. 4 z dne 21. 5. 2015 in
  • Aneks št. 7 z dne 1. 12. 2017.
  • pogodba o izvajanju del na deponiji premoga z dne 1. 12. 2017.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec prosilcu na podlagi njegove zahteve posredoval Aneksa št. 3 in 4 k Pogodbi št. 17-04-VSO in Pogodbo o izvajanju del na deponiji premoga z dne 1. 12. 2017 (s prekritimi podatki). Zavezanec prosilcu ni posredoval Pogodbe št. 17-04-VSO z dne 29. 3. 2004 in aneksov k tej pogodbi št. 1, 2 in 7.

 

Vse navedene dokumente je mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIZ, saj ti ustrezajo definiciji v delu, v katerem določba govori o sklenjenih pravnih poslih oz. izdatkih poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev. Iz navedenega izhaja, da je prosilec zahtevo naslovil na poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ter da je zahteval informacijo iz dokumenta, ki ga 4.a člen ZDIJZ opredeljuje kot informacijo javnega značaja.

 

V delu, v katerem zavezanec oporeka svoji obveznosti, saj naj bi šlo pri zahtevi prosilca deloma tudi za dokumente, ki so bili ustvarjeni pred sprejemom novele ZDIJZ-C, IP pojasnjuje, da so navedbe zavezanca v tem delu neutemeljene.

 

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je namreč zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (peti odstavek 1.a člena ZDIJZ). Zahteva prosilca se nanaša na podatke, nastale v času od sklenitve pravnih poslov do dneva vložitve zahteve (torej v času 5. 1. 2004 do 30. 3. 2018), to pa je v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, s tem pa je podana podlaga po petem odstavku 1.a člena ZDIJZ. S stališčem zavezanca, da je bila s tem kršena prepoved retroaktivnosti, se IP ne strinja. 155. člen Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti (praviloma) ne morejo imeti učinka za nazaj (prvi odstavek), zakon pa lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek).

 

Kot izhaja iz Komentarja Ustave RS, Fakultete za podiplomske, državne in evropske študije, 2002, str. 57 in 1040, ločimo pravo in nepravo retroaktivnost, pri tem pa gre za prvo, kadar zakon naknadno in spreminjajoče posega v že nastala dejanska stanja, ki so nastala v preteklosti. Gre za dejanska stanja, ki se niso v preteklosti samo začela, temveč so se že začela razvijati in pravno učinkovati. Za t. i. „nepravo“ povratno delovanje zakona pa gre, kadar se pravna norma nanaša na sedanji, a še ne zaključeni konkretni dejanski stan, in tako učinkuje v prihodnje. Prava retroaktivnost je načeloma prepovedana. Neprava ali dejanska retroaktivnost pa načeloma ni prepovedana, razen če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.

 

V predmetni zadevi določba petega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalaga, da omogočijo dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej tudi, če je bilo to pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, to je pred 17. 4. 2014. To pomeni, da mora zavezanec posredovati podatke o pogodbah in aneksih, pri tem pa v času sklenitve teh pogodb ni mogel vedeti, da ga bo zadela ta posledica, torej da bodo pogodbe podvržene režimu informacij javnega značaja, kot je to opredeljeno v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Zavezanec je na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vložene po 17. 4. 2014, zavezan predložiti osnovne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, vendar pa s tem v veljavnost teh pogodb ni bilo poseženo. Torej gre za nepravo ali t. i. dejansko retroaktivnost, saj gre za sedanji dejanski stan (sklenjene pogodbe) in njegov učinek v prihodnje (posredovanje informacije javnega značaja). Neprava retroaktivnost pa načeloma ni prepovedana, razen če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.[2]

 

Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 obstajajo »očitne in prevladujoče tudi posebne koristi za razkrivanje pogodb, sklenjenih pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Ne gre za pretekla dejstva, za katera bi se javnost in mediji utegnili zanimati le iz frivolne radovednosti. Javnost lahko pomen določenih dolgotrajnih poslovnih povezav in trajajočih poslovnih razmerij (oziroma nenadnih prekinitev obojega) iz razkritih poslov vsebinsko dojame in vse elemente logično poveže le, če so javno dostopne tako "nove" pogodbe (sklenjene po uveljavitvi ZDIJZ-C) kot tudi "stare pogodbe" (sklenjene pred uveljavitvijo ZDIJZ-C).42 Celovito sliko na področju, ki ga je ZDIJZ-C ponudil na ogled javnosti, je, drugače povedano, mogoče jasno videti – z vsemi pozitivnimi vplivi na kvalitetno javno razpravo in njene generalno preventivne učinke na upravljanje javnih sredstev – le, če pogled javnosti ni omejen na izsek te slike, nastal po uveljavitvi ZDIJZ-C. V tem kontekstu je treba upoštevati, da za dejanski pomen neke informacije kot informacije javnega značaja ni pomembno, kdaj je nastala. Javna korist, ki jo zakonodajalec ustavno upravičeno zasleduje, je v zagotovitvi odprtosti in transparentnosti poslovanja zavezancev, kar pa je po naravi stvari mogoče doseči le z možnostjo pridobivanja vseh podatkov, ki so (vsaj potencialno) vsebinsko aktualni, uporabni in pomembni za nadzor poslovanja zavezancev v sedanjosti. Doseganje tega namena bi bilo resno ogroženo, če bi izpodbijana ureditev izključevala dostop do določenih osnovnih podatkov iz razkritih poslov glede na datum njihovega nastanka. Zato Ustavno sodišče meni, da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ nista v neskladju z načelom zaupanja v pravo.«[3]

 

Ob ugotovitvi, da obe našteti pogodbi z aneksi, sodita med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec je v postopku namreč zatrjeval, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti.

 

Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa, da ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom istega člena ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je zavezanec sprejel več Pravilnikov o poslovni skrivnosti, s katerim je za poslovno skrivnost označil vse podatke, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe, med drugim tudi nastopanje družbe na domačem in tujem trgu ter podatke in informacije, ki jih kot poslovno skrivnost določi predsednik uprave ali od njega pooblaščena oseba. Iz presojane dokumentacije izhaja, da so vsi dokumenti vidno, na prvi strani, označeni z žigom poslovna skrivnost. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

IP ugotavlja, da žig z oznako poslovna skrivnost v konkretnem primeru zadostuje za izpolnitev subjektivnega kriterija določitve poslovne skrivnosti, saj gre za posamično odredbo, ki jo je poslovni subjekt dal predmetnim dokumentom. Glede na to, da pri subjektivnem kriteriju ni relevantno, kakšen pomen imajo podatki za poslovni subjekt in ali dejansko predstavljajo njegovo konkurenčno prednost ali ne, je IP navedbe prosilca, da ni mogoče govoriti o konkurenčni prednosti ali podatkih, ki bi lahko vplivali na tržni konkurenčni položaj zavezanca, saj gre za subjekt javnega prava, štel za irelevantne. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je pravica, ki pripada volji vsake gospodarske družbe, da določene podatke, po svoji presoji, označi za svojo poslovno skrivnost. IP je v konkretnem primeru štel, da so dokumenti ustrezno označeni kot poslovna skrivnosti, s čimer je podan subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ker je za izjemo varstva poslovne skrivnosti dovolj, da je podana poslovna skrivnost po enem izmed kriterijev, se IP zaradi načela ekonomičnosti ni spustil v vprašanje, ali je podana tudi poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju (kljub temu, da je zavezanec zatrjeval tudi nastanek gospodarske škode ob razkritju dokumentov), saj je izjemo poslovne skrivnosti potrdil že z obstojem subjektivnega kriterija.

 

IP je v nadaljevanju presojal tudi prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (torej ne glede na podano poslovno skrivnost), dostop o zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:

  • podatek o vrsti posla,
  • o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
  • datum in trajanje posla in
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Kot izhaja iz predloga novele ZDIJZ-C[4], je predlagatelj zakona jasno navedel, da je treba pri družbah pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vzpostaviti širši nadzor javnosti, predvsem zato, ker gre za poslovne subjekte, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi države, ter da lahko državljani upravičeno pričakujejo od države, da upravlja s stvarnim premoženjem kot dober gospodar, ter da imajo posledično tudi pravico do seznanitve in nadzora nad upravljanjem s stvarnim premoženjem poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ena od določb, ki je razširila transparentnost poslovanja poslovnih subjektov, je 6.a člen ZDIJZ, ki določa krog absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Kot v predlogu novele zakona navaja predlagatelj »je kljub izjemam, predvsem kljub izjemi poslovne skrivnosti, ki v praksi pride največkrat v poštev v primeru poslovnih subjektov, predlagatelj zakona želel vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal ekonomično in konkurenčno naravnano poslovanje zavezanih poslovnih subjektov na področju sklepanja poslov, ki zadevajo upravljanje s stvarnim premoženjem. Zato so spremembe, sprejete v ZDIJZ-C, predvidevale tudi zakonska določila o absolutni javnosti določenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki zadevajo upravljanje stvarnega premoženja (oz. izdatke poslovnega subjekta, in sicer: i) podatek o vrsti posla, ii) pogodbenem partnerju, iii) pogodbeni vrednosti in vrednosti posameznih izplačil, iv) terminskem planu; ter enaki podatki iz aneksov k pogodbi. Navedeni osnovni podatki o pravnih poslih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, po mnenju predlagatelja, v skladu z načelom večje transparentnosti poslovanja navedenih subjektov, ne bi smeli predstavljati poslovne skrivnosti, zato je potrebno z določili ZDIJZ predpisati njihovo absolutno javnost.«

 

IP je ugotovil, da zavezanec prosilcu nekaterih dokumentov ni posredoval, zato je te dokumente pregledal sam, pri čemer je ugotavljal, ali dokumenti vsebujejo podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ opredeljuje kot absolutno javne. Dokumente, ki jih je zavezanec prosilcu posredoval, je IP primerjal z izvirnimi dokumenti (brez prekritih podatkov) ter ob tem ugotavljal, ali je zavezanec prosilcu posredoval vse podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ opredeljuje kot absolutno javne, kot je obrazloženo v nadaljevanju.

 

Pogodba št. 17-04-VSO z dne 29. 3. 2004

 

IP je ob pregledu pogodbe ugotovil, da ta vsebuje tudi določene podatke, ki predstavljajo absolutno javne informacije iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, za katere je zavezanec napačno odločil, ker jih ni posredoval prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih v uvodu same pogodbe,
  • podatek o vrsti pravnega posla iz začetnega dela točke 1.1. (predmet pogodbe),
  • podatke o pogodbeni vrednosti v točki 3. z imenom »pogodbena vrednost«, in sicer vrednosti v skrajno desnem stolpcu pod točko 3.1. z nazivom »vrednost v SIT«. Ker v pogodbi ni navedene skupne pogodbene vrednosti je IP kot pogodbeno vrednost štel vse številčne vrednosti, navedene v skrajno desnem stolpcu tabele pod točko 3.1.,
  • trajanje posla, v tč. 16.1 navedene pogodbe in
  • datum posla, v zaključku same pogodbe.

Pogodba ne vsebuje določb o višini posameznih izplačil.

 

Aneks št. 1 k pogodbi št. 17-04-VSO

 

IP je ob pregledu aneksa ugotovil, da slednji vsebuje tudi določene podatke, ki predstavljajo absolutno javne informacije, ki bi jih zavezanec moral posredovati prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih, v uvodu samega aneksa,
  • podatke o pogodbeni vrednosti skrajnih dveh desnih stolpcih točke 3. z imenom »pogodbena cena«, ki spreminja točko pogodbe, ki se nanaša na »pogodbeno vrednost«. Navedena stolpca imata tudi naziv »vrednost v SIT« in »vrednost v EUR« in se očitno nanašata na vrednost pravnega posla in ne na same cene. Ker v aneksu ni navedene skupne pogodbene vrednosti, je IP kot pogodbeno vrednost štel vse številčne vrednosti, navedene v dveh skrajno desnih stolpcih prve tabele pod točko 3. (na dnu strani 1 in začetek strani 2 aneksa). Preostali deli točke 3. aneksa se ne nanašajo neposredno na samo vrednost pravnega posla, temveč se nanašajo na druge elemente pogodbene cene, za katere prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ ne določa, da so absolutno javne,
  • datum posla, v zaključku samega aneksa in
  • trajanje posla, v prvem stavku točke 4 (končne določbe). Preostali del 4. točke aneksa št. 1 ne vsebuje podatkov, ki bi jih prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ določal za absolutno javne in predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca.

Aneks tudi ne vsebuje določb o vrsti posla ali določb o višini posameznih izplačil.

 

Aneks št. 2 k pogodbi št. 17-04-VSO

 

IP je ob pregledu aneksa ugotovil, da slednji vsebuje tudi določene dele, ki predstavljajo absolutno javne informacije, ki bi jih zavezanec moral posredovati prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih, v uvodu samega aneksa in
  • datum posla, v zaključku samega aneksa.

Aneks ne vsebuje določb o vrsti posla, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil ali trajanju posla.

 

Aneks št. 3 k pogodbi št. 17-04-VSO

IP je ob pregledu aneksa ugotovil, da zavezanec prosilcu ni posredoval podatkov, ki se nanašajo na pogodbeno vrednost, in sicer številčne vrednosti v zadnjem stolpcu, z nazivom »vrednost v EUR«, v tabeli pod točko 2. Ker v aneksu ni navedene skupne pogodbene vrednosti, je IP kot pogodbeno vrednost štel vse številčne vrednosti, navedene v skrajno desnem stolpcu tabele pod točko 2. IP v delih, ki se nanašajo na pogodbeno vrednost, tako ni sledil odločitvi zavezanca, s katero je te dele prekril, saj 6.a člen ZDIJZ jasno določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na to, da aneksa predstavljata poslovno skrivnost subjekta), pogodbena vrednost (oz. enak podatek iz aneksa k pogodbi) predstavlja informacijo, do katere se dostop prosilcu dovoli (absolutno javne informacije javnega značaja). Zavezanec je ustrezno odločil, ko je prosilcu posredoval podatek o pogodbenem partnerju, ter datum aneksa. Zahtevani aneks določb, ki bi urejale vrsto posla, trajanje posla ali višino posameznih izplačil, ne vsebuje.

 

Aneks št. 4 k pogodbi št. 17-04-VSO

 

IP je ob primerjavi prosilcu posredovanega aneksa in aneksa brez prekritih podatkov ugotovil, da zavezanec prosilcu ni posredoval podatkov, ki se nanašajo na pogodbeno vrednost. Zadnja vrstica pod 2. točko namreč vsebuje podatek o skupni vrednosti pravnega posla, ki pa ga je zavezanec ob posredovanju prosilcu prekril. IP ni sledil odločitvi zavezanca, s katero je ta del aneksa prekril, saj 6.a člen ZDIJZ jasno določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na to, da aneksa predstavljata poslovno skrivnost subjekta), pogodbena vrednost (oz. enak podatek iz aneksa k pogodbi) predstavlja informacijo, do katere se dostop prosilcu dovoli (absolutno javne informacije javnega značaja). Zavezanec je ustrezno odločil, ko je prosilcu posredoval podatke o pogodbenih partnerjih, datumu in trajanju posla. Zahtevani aneks določb, ki bi urejale vrsto posla ali višino posameznih izplačil, ne vsebuje.

 

Aneks št. 7 k pogodbi št. 17-04-VSO

 

IP je ob pregledu aneksa ugotovil, da slednji vsebuje tudi določene dele, ki predstavljajo absolutno javne informacije, ki bi jih zavezanec moral posredovati prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih, v uvodu samega aneksa,
  • podatek o trajanju posla v 3. točki aneksa in
  • datum posla v zaključku samega aneksa.

Aneks ne vsebuje določb o vrsti posla, pogodbeni vrednosti ali višini posameznih izplačil.

 

Pogodba o izvajanju del na deponiji

 

IP je ob primerjavi pogodbe, v obliki kot jo je prejel prosilec in pogodbe brez prekritih podatkov ugotovil, da je zavezanec prosilcu posredoval vse podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ določa za absolutno javne, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih v uvodu same pogodbe,
  • podatke o vrsti posla v imenu same pogodbe,
  • podatke o pogodbeni vrednosti v 3. točki pogodbe,
  • trajanje posla v 6. točki pogodbe in
  • datum posla, v zaključku same pogodbe.

Pogodba ne vsebuje določb o višini posameznih izplačil.

 

IP ni sledil prosilcu v delu, v katerem je v pritožbi navajal, da iz prejetih dokumentov ni prejel podatkov o vrednosti posameznih izplačil, saj navedeni zneski iz samih pogodb ne izhajajo, IP pa zavezancu ne more naložiti, da prosilcu posreduje informacije, ki ne izhajajo iz dokumentov, s katerimi zavezanec razpolaga v okviru 4.a člena ZDIJZ. IP tudi pojasnjuje, da navedbe prosilca, da iz posredovanih dokumentov izhaja, da je zavezanec neupravičeno podaljševal veljavnost pogodb, za postopek dostopa do dokumentov po ZDIJZ niso pravno relevantne. IP v postopku dostopa do informacij javnega značaja namreč ne presoja zakonitosti dokumentov, kot tudi ne tega, ali so dokumenti ustrezni, veljavni, popolni, smotrni ipd. IP v postopku po ZDIJZ ugotavlja le, ali organ z dokumentom razpolaga, ali dokument predstavlja informacijo javnega značaja in ali je dokument prosto dostopen oz. ali vsebuje katero od informacij, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa. IP tudi ni sledil navedbam prosilca, da je zavezanec oseba javnega prava (za katero veljajo drugačna pravila transparentnosti po ZDIJZ), saj je zavezanec, kot že pojasnjeno, poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, sam pa ni pravna oseba javnega prava, ampak gre za gospodarsko družbo.

 

Glede pogodb oz. aneksov sklenjenih z družbo RGP d. o. o. v zvezi s področjem, kot ga je v zahtevi opredelil prosilec, IP ugotavlja, da zavezanec z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal, da zavezanec z navedenimi dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in za katere je ocenil, da predstavljajo informacijo javnega značaja, IP pa je na njegovo zahtevo posredoval vse zahtevane dokumente, tudi tiste, ki jih prosilcu ni posredoval, in to v celoti. Slednje kaže na pripravljenost zavezanca na sodelovanje v postopku in ne kaže na to, da bi zavezanec z dokumenti razpolagal, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati. Zavezanec je glede družbe RGP d. o. o. IP posredoval tudi pogodbo št. REK 04-07/2017, o kateri je IP v okviru pritožbenega postopka št. 0902-8/2018 že odločil, da se ne nanaša na dela in storitve, kot jih je v svoji zahtevi opredelil prosilec in je zato pritožbo v tem delu zavrnil. Ta del torej ni bil predmet presoje tega pritožbenega postopka (glej sklep o zavrnitvi).

 

  1. Glede pogodbe in morebitnih aneksov k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene z morebitnimi drugimi izvajalci v zadnjih 10 letih, šteto od datuma zahteve prosilca

 

Zavezanec je v odgovoru na pritožbo jasno in natančno pojasnil, da z drugimi izvajalci, razen že navedenih (in razen v delu, ki se nanaša na 6. tč. zahteve o kateri več v nadaljevanju te odločbe), ni sklepal nobenih pogodb ali aneksov, ki bi se nanašali na izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal, da zavezanec z navedenimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in za katere je ocenil, da predstavljajo informacijo javnega značaja, IP pa je na njegovo zahtevo posredoval vse zahtevane dokumente, tudi tiste, ki jih prosilcu ni posredoval, in to v celoti. Kljub temu, da je zavezanec ocenil, da prosilec do navedenih dokumentov ni upravičen, je IP posredoval v pregled vse dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilca (oz. bi lahko bili predmet zahteve prosilca), kar kaže na to, da se zavezanec ne izmika posredovanju samih dokumentov, v primeru da so ti javni, zato je IP sledil navedbam zavezanca iz odgovora na pritožbo, da z zahtevanimi dokumenti iz te točke ne razpolaga.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca iz točk 3.-7. (kot so opredeljene v prvem odstavku obrazložitve te odločbe) v svoji odločbi obravnaval skupaj in odločil, da se zahteva delno zavrne tako, da se prosilcu prekrije vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, vendar je bila ta odločitev v povezavi s 3. tč. zahteve prosilca, napačna. Zavezanec bi v tem delu moral zahtevo prosilca zavrniti iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga, saj zavezanec v tem delu prosilcu ni posredoval nobenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, kot je navedel v izreku svoje odločitve.

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

  1. Glede naročilnic, izdanih za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdanih obstoječim oz. preteklim izvajalcem Andrejc d. o. o., RGP d. o. o. in VAS d. o. o., od začetka poslovnega sodelovanja zavezanca s posamezno družbo do datuma zahteve prosilca

 

Zavezanec je v odgovoru na pritožbo jasno in natančno pojasnil, da navedenim družbam ni izdal nobenih naročilnic, ki bi se nanašale na izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Glede družbe RGP d. o. o. je zavezanec IP posredoval določene naročilnice, vendar je IP ugotovil, da so bile slednje že predmet presoje IP v okviru pritožbenega postopka 0902-8/2018, zato niso predmet presoje v tem pritožbenem postopku (glej sklep o zavrženju zahteve).

 

Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal, da zavezanec z navedenimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in za katere je ocenil, da predstavljajo informacijo javnega značaja, IP pa je na njegovo zahtevo posredoval vse zahtevane dokumente, tudi tiste, ki jih prosilcu ni posredoval, in to v celoti. Kljub temu, da je zavezanec ocenil, da prosilec do navedenih dokumentov ni upravičen, je IP posredoval v pregled vse dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilca (oz. bi lahko bili predmet zahteve prosilca), kar kaže na to, da se zavezanec ne izmika posredovanju samih dokumentov, v primeru da so ti javni, zato je IP sledil navedbam zavezanca iz odgovora na pritožbo, da z zahtevanimi dokumenti iz te točke ne razpolaga.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca iz točk 3.-7. (kot so opredeljene v prvem odstavku obrazložitve te odločbe) v odločbi obravnaval skupaj in odločil, da se zahteva delno zavrne tako, da se prosilcu prekrije vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, vendar je bila ta odločitev v povezavi s 4. tč. zahteve prosilca, napačna. Zavezanec bi v tem delu moral zahtevo prosilca zavrniti iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga, saj zavezanec v tem delu prosilcu ni posredoval nobenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, kot je navedel v izreku svoje odločitve.

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

  1. Glede naročilnic izdanih za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdanih morebitnim drugim izvajalcem v zadnjih 10 letih, šteto od datuma zahteve prosilca

 

Zavezanec je v odgovoru na pritožbo jasno in natančno pojasnil, da z drugimi izvajalci, razen že navedenih (in razen v delu, ki se nanaša na 6. tč. zahteve o kateri več v nadaljevanju te odločbe), ni sklepal nobenih pogodb ali aneksov, ki bi se nanašali na izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal, da zavezanec z navedenimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in za katere je ocenil, da predstavljajo informacijo javnega značaja, IP pa je na njegovo zahtevo posredoval vse zahtevane dokumente, tudi tiste, ki jih prosilcu ni posredoval, in to v celoti. Kljub temu, da je zavezanec ocenil, da prosilec do navedenih dokumentov ni upravičen, je IP posredoval v pregled vse dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilca (oz. bi lahko bili predmet zahteve prosilca), kar kaže na to, da se zavezanec ne izmika posredovanju samih dokumentov, v primeru da so ti javni, zato je IP sledil navedbam zavezanca iz odgovora na pritožbo, da z zahtevanimi dokumenti iz te točke ne razpolaga.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca iz točk 3.-7. (kot so opredeljene v prvem odstavku obrazložitve te odločbe) v odločbi obravnaval skupaj in odločil, da se zahteva delno zavrne tako, da se prosilcu prekrije vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, vendar je bila ta odločitev v povezavi s 5. tč. zahteve prosilca, napačna. Zavezanec bi v tem delu moral zahtevo prosilca zavrniti iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga, saj zavezanec v tem delu prosilcu ni posredoval nobenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, kot je navedel v izreku svoje odločitve.

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

  1. Glede pogodbe in morebitnih aneksov k pogodbi za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sklenjene kadarkoli po objavi javnega naročila POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01, do datuma zahteve prosilca, z izvajalci Andrejc d. o. o., VAS d. o. o., RGP d. o. o. ali morebitnimi drugimi izvajalci

 

Zavezanec je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je dne 26. 10. 2017 z družbama HSE d. o. o. in TEŠ d. o. o. sprejel protokol, s katerim so urejena medsebojna razmerja. Zavezanec je istega dne z družbo TEŠ d. o. o. sklenil Pogodbo o skupnem gospodarjenju na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, Pogodbo o prevzemu upravljanja deponije premoga in Pogodbo o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin. Zavezanec je še pojasnil, da predmeta pogodbe ne moremo enačiti s predmetom oz. obsegom posla, ki je bil vključen v razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila, saj gre zaradi drugačnega pristopa k urejanju področja za neprimerljiv popis del.

 

IP ugotavlja, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno 30. 3. 2017 in da je organ v času od 30. 3. 2017 do 30. 3. 2018 z družbo Andrejc d. o. o. sklenil Aneks št. 6 (dne 9. 6. 2017) in Aneks št. 7 (dne 1. 12. 2017) k pogodbi št. 17-04-VSO ter z družbo VAS d. o. o. Pogodbo o izvajanju del na deponiji premoga (dne 1. 12. 2017). Aneks št. 6 k pogodbi št. 17-04-VSO ni predmet presoje tega pritožbenega postopka, saj je bil predmet presoje že v pritožbene postopku IP št. 0902-8/2018  (glej sklep o zavrženju zahteve). O Aneksu št. 7 k pogodbi št. 17-04-VSO in o Pogodbi o izvajanju del na deponiji premoga pa je IP več napisal že pod točko 2 obrazložitve te odločbe, zato navedenega na tem mestu ne bo ponavljal.

 

IP najprej pojasnjuje, da je Protokol splošne narave in se vsebinsko ne nanaša na predmet zahteve prosilca.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da se navedene tri pogodbe, in sicer:

  1. Pogodba o skupnem gospodarjenju v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje z dne 26. 10. 2017,
  2. Pogodba o prevzemu upravljanja deponije premoga z dne 26. 10. 2017 in
  3. Pogodba o prevzemu in vgradnji stabilizata na področje sanacije ugreznin z dne 26. 10. 2017

vsebinsko nanašajo na zahtevo prosilca. Prosilec je namreč zahteval pogodbe, ki se, ali nanašajo na storitve na deponiji premoga ali nanašajo na področje sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje.

 

Iz pregleda samih pogodb, kot tudi že iz njihovih nazivov, izhaja, da se pogodba pod točko (ii) nanaša na storitve na deponiji premoga, in sicer za upravljanje z navedeno deponijo, medtem ko se pogodbi pod točko (i) in (iii) vsebinsko nanašata na področje sanacije ugreznin v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Navedene pogodbe vsebinsko torej ustrezajo zahtevi prosilca, kljub temu da zavezanec o njih s svojo odločitvijo z dne 3. 5. 2018 ni odločil. Dejstvo, da predmeta pogodb ni mogoče enačiti s samim javnim naročilom št. POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01, kot je navedel zavezanec, je irelevantno, saj prosilec v svoji zahtevi ni navedel, da želi le tiste dokumente, ki imajo enak obseg posla in da gre za enak pristop k urejanju področja, kot je bilo to določeno v javnem naročilu, temveč so ga zanimale kakršnekoli pogodbe, ki se navezujejo na področje izvajanje del/storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, sprejete po objavi javnega naročila, tj. po 30. 3. 2017.

 

IP dalje ugotavlja, da kljub temu, da tri pogodbe iz te točke vsebinsko sodijo v okvir zahteve prosilca, vseh treh pogodb ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Pogodba o skupnem gospodarjenju v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje z dne 26. 10. 2017 sicer predstavlja pravni posel, ki se nanaša na upravljanje s stvarnim premoženjem, vendar ne gre za stvarno premoženje zavezanca (tj. Premogovnika Velenje), temveč za stvarno premoženje države. Premogovnik Velenje je namreč po rudarski zakonodaji koncesionar, pristojen za celotno območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, ni pa lastnik navedenega območja, saj gre za državno lastnino. V konkretnem primeru torej ne gre za pogodbo, ki bi se nanašala na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, torej ta pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ v primeru konkretnega zavezanca. 4.a člen ZDIJZ kot informacijo javnega značaja namreč izrecno določa le tiste informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, torej s stvarnim premoženjem tistega poslovnega subjekta, od katerega se dokumente zahteva. Ker pridobivalni prostor Premogovnika Velenje ni stvarno premoženje zavezanca, od njega ni mogoče zahtevati navedene pogodbe, saj slednja ne predstavlja informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Navedene pogodbe tudi ni mogoče obravnavati kot informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev, saj navedena pogodba ne vsebuje določb o izdatkih poslovnega subjekta.

 

Pogodbo o prevzemu upravljanja deponije premoga z dne 26. 10. 2017 in Pogodbo o prevzemu in vgradnji stabilizata na področju sanacije ugreznin z dne 26. 10. 2017, pa je mogoče obravnavati kot informaciji javnega značaja, za kateri so zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj gre za informaciji, ki se nanašata na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev.

 

Ob ugotovitvi, da Pogodba o prevzemu upravljanja deponije premoga in Pogodba o prevzemu in vgradni stabilizata na področje sanacije ugreznin sodita med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec je v postopku namreč zatrjeval, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti. Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko zavezanec zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Drugi odstavek istega člena določa, da ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se skladno s tretjim odstavkom istega člena ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je zavezanec sprejel več Pravilnikov o poslovni skrivnosti, s katerim je za poslovno skrivnost označil vse podatke, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe, med drugim tudi nastopanje družbe na domačem in tujem trgu ter podatke in informacije, ki jih kot poslovno skrivnost določi predsednik uprave ali od njega pooblaščena oseba. Iz presojane dokumentacije izhaja, da so vsi dokumenti vidno, na prvi strani, označeni z žigom poslovna skrivnost. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

IP ugotavlja, da žig z oznako poslovna skrivnost v konkretnem primeru zadostuje za izpolnitev subjektivnega kriterija določitve poslovne skrivnosti, saj gre za posamično odredbo, ki jo je poslovni subjekt dal predmetnim dokumentom. Glede na to, da pri subjektivnem kriteriju ni relevantno, kakšen pomen imajo podatki za poslovni subjekt in ali dejansko predstavljajo njegovo konkurenčno prednost ali ne, je IP navedbe prosilca, da ni mogoče govoriti o konkurenčni prednosti ali podatkih, ki bi lahko vplivali na tržni konkurenčni položaj zavezanca, saj gre za subjekt javnega prava, štel za irelevantne. Opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je pravica, ki pripada volji vsake gospodarske družbe, da določene podatke, po svoji presoji, označi za svojo poslovno skrivnost. IP je v konkretnem primeru štel, da so dokumenti ustrezno označeni kot poslovna skrivnosti, s čimer je podan subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Ker je za izjemo varstva poslovne skrivnosti dovolj, da je podana poslovna skrivnost po enem izmed kriterijev, se IP zaradi načela ekonomičnosti ni spustil v vprašanje, ali je podana tudi poslovna skrivnost tudi po objektivnem kriteriju (kljub temu, da je zavezanec zatrjeval tudi nastanek gospodarske škode ob razkritju dokumentov), saj je izjemo poslovne skrivnosti potrdil že z obstojem subjektivnega kriterija.

 

IP je v nadaljevanju presojal tudi prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (torej ne glede na podano poslovno skrivnost), dostop o zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:

  • podatek o vrsti posla,
  • o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
  • datum in trajanje posla in
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

IP je ugotovil, da zavezanec prosilcu ni posredoval navedenih pogodb, zato jih je pregledal sam in ugotovil, da pogodbi vsebujeta tudi podatke, ki jih prvi odstavek 6.a člena opredeljuje kot absolutno javne, kot je obrazloženo v nadaljevanju.

 

Pogodba o prevzemu upravljanja deponije premoga

 

IP je ob pregledu pogodbe ugotovil, da ta vsebuje tudi določene informacije, ki predstavljajo absolutno javne informacije iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, za katere je zavezanec napačno odločil, ker jih ni posredoval prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih v uvodu same pogodbe,
  • podatke o vrsti posla v imenu same pogodbe,
  • podatek o pogodbeni vrednosti oz. višini posameznih izplačil v tretji vrstici 2. točke pogodbe,
  • čas trajanja pogodbe v točki 7. pogodbe,
  • datum pogodbe, v zaključku same pogodbe.

 

IP pojasnjuje, da znesek v pogodbi, ki ga je IP štel za podatek o pogodbeni vrednosti, sicer govori o »pogodbeni ceni«, vendar kljub izrazu cena, navedeni podatek predstavlja vrednost same pogodbe in ga je zato treba uvrstiti pod podatek, za katerega zakon določa absolutno javnost, kljub temu, da ga je zavezanec v pogodbi poimenoval drugače. Izbira poimenovanja zavezanca namreč ne more vplivati na to, ali bo podatek javen ali ne, saj bi se sicer vsi zavezanci v pogodbah izogibali izrazu »pogodbena vrednost«, ter bi začeli vrednost pogodbe poimenovati z drugimi izrazi in se s tem izognili zakonski dolžnosti razkritja pogodbene vrednosti oz. vrednosti posamičnih izplačil, glede na to, da je pogodbena vrednost v konkretnem primeru razdeljena na izplačila po določeni časovni enoti.

 

Pogodba o prevzemu in vgradnji stabilizata na področje sanacije ugreznin

 

IP je ob pregledu pogodbe ugotovil, da ta vsebuje tudi določene podatke, ki predstavljajo absolutno javne informacije iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, za katere je zavezanec napačno odločil, ker jih ni posredoval prosilcu, in sicer:

  • podatke o pogodbenih partnerjih v uvodu same pogodbe,
  • podatke o vrsti posla v imenu same pogodbe,
  • podatek o pogodbeni vrednosti v tretjem odstavku tč. 2.1. pogodbe
  • čas trajanja pogodbe v točki 8. pogodbe,
  • datum pogodbe, v zaključku same pogodbe.

 

IP pojasnjuje, da znesek v pogodbi, ki ga je IP štel za podatek o pogodbeni vrednosti, sicer sodi pod poglavje  »pogodbena cena«, vendar kljub izrazu cena, navedeni podatek predstavlja vrednost same pogodbe in ga je zato treba uvrstiti pod podatek, za katerega zakon določa absolutno javnost, kljub temu, da ga je zavezanec v pogodbi poimenoval drugače. Tudi iz same dikcije točke 2.1. (tretji odstavek) izhaja, da stranki soglašata o tem, da znaša »skupna pogodbena vrednost« določen znesek. Torej je tudi zavezanec sam navedeno vrednost štel za pogodbeno vrednost, kljub temu da je samo poglavje pogodbe poimenoval z izrazom »pogodbena cena«. Izbira poimenovanja zavezanca ne more vplivati na to, ali bo podatek javen ali ne, saj bi se sicer vsi zavezanci v pogodbah izogibali izrazu »pogodbena vrednost«, ter bi začeli vrednost pogodbe poimenovati z drugimi izrazi in se s tem izognili zakonski dolžnosti razkritja pogodbene vrednosti.

 

  1. Glede naročilnic, izdanih za izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, izdane kadarkoli po objavi javnega naročila POV-BT-0716/2016, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN002526/2017-E01, do datuma zahteve prosilca, z izvajalci Andrejc d. o. o., VAS d. o. o., RGP d. o. o. ali morebitnimi drugimi izvajalci

 

Zavezanec je v odgovoru na pritožbo jasno in natančno pojasnil, da z drugimi izvajalci, razen že navedenih (in razen v delu, ki se nanaša na 6. tč. zahteve o kateri več v nadaljevanju te odločbe), ni sklepal nobenih pogodb ali aneksov, ki bi se nanašali na izvajanje del oz. storitev na deponiji premoga in/ali področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Prosilec v pritožbi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal, da zavezanec z navedenimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, zato je IP sledil navedbam zavezanca, da z v tem delu zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP slednje utemeljuje s tem, da je zavezanec prosilcu posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga in za katere je ocenil, da predstavljajo informacijo javnega značaja, IP pa je na njegovo zahtevo posredoval vse zahtevane dokumente, tudi tiste, ki jih prosilcu ni posredoval, in to v celoti. Kljub temu, da je zavezanec ocenil, da prosilec do navedenih dokumentov ni upravičen, je IP posredoval v pregled vse dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilca (oz. bi lahko bili predmet zahteve prosilca), kar kaže na to, da se zavezanec ne izmika posredovanju samih dokumentov, v primeru da so ti javni, zato je IP sledil navedbam zavezanca iz odgovora na pritožbo, da z zahtevanimi dokumenti iz te točke ne razpolaga.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca iz točk 3.-7. (kot so opredeljene v prvem odstavku obrazložitve te odločbe) v odločbi obravnaval skupaj in odločil, da se zahteva delno zavrne tako, da se prosilcu prekrije vse, razen osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, vendar je bila ta odločitev v povezavi s 7. tč. zahteve prosilca, napačna. Zavezanec bi v tem delu moral zahtevo prosilca zavrniti iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga, saj zavezanec v tem delu prosilcu ni posredoval nobenih osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, kot je navedel v izreku svoje odločitve.

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Glede testa interesa javnosti

 

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal tudi, ali gre v obravnavani zadevi za izjemo od izjeme, in sicer, ali gre za situacijo iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo poslovne skrivnosti ne sodi. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, IP kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru nad varstvom poslovne skrivnosti. Prosilec utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov, ki so uvrščeni med izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem, da transparentnost v konkretnem primeru pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Republike Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem. Problematika konkretne zadeve se ne dotika zgolj prosilca, temveč širše javnosti, saj gre za transakcije države z davkoplačevalskim denarjem. Argumenti, ki jih je navedel prosilec v pritožbi, po oceni IP nimajo takšne teže, da bi tehtnico prevesili na stran prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

IP ugotavlja, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti, ni podan. Prosilec v zahtevi ni navedel, niti verjetno izkazal okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Navedbe v pritožbi, da je za dokumentacijo zaprosil zaradi opravljanja funkcije nadzora javnosti nad delom države in zaradi gospodarnejšega ravnanja z državnim premoženjem, pa v konkretnem primeru tudi niso argument, ki bi bil močnejši od varstva poslovne skrivnosti. Po oceni IP je namreč ciljem, ki jih zasleduje ZDIJZ (povečanje gospodarnosti poslovanja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom), v konkretnem primeru mogoče slediti že z zagotovitvijo javne dostopnosti podatkov iz 6.a člena ZDIJZ, torej podatkov, ki so bili prosilcu s strani zavezanca že posredovani.

 

Ker so podatki, ki jih je posredoval oz. jih mora posredovati zavezanec, absolutno javni (prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ), IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (sopogodbenikov predmetnih pogodb in aneksov), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločitev zavezanca delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega (v delu v katerem je ugotovil, da je podana izjema poslovne skrivnosti) in tretjega (v delu, v katerem da zahtevane informacije ne obstajajo ali da zahtevani dokumenti niso informacija javnega značaja) odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca        

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Smiselno podobno odločitev je IP že sprejel v primeru pritožbe prosilca, ki je od Aerodroma Ljubljana, d. d. zahteval informacije v zvezi z določenim javnim naročilom (odločba IP št. 090-97/2011/7 z dne 16. 6. 2011). IP je tudi takrat ugotovil, da družba v tem delu ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj se krog naročnikov po Zakonu o javnem naročanju (takratni ZJNVETPS) razlikuje od kroga zavezanih organov po ZDIJZ. Odločitev sta potrdila tako Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 1333/2011-22 z dne 29. 2. 2012 kot tudi Vrhovno sodišče RS (sodba opr. št. X Ips 426/2012 z dne 12. 12. 2013). ZDIJZ je s sprejemom novele ZDIJZ-C sicer razširil krog zavezancev po ZDIJZ, vendar so navedeni subjekti zavezani zgolj v okviru definicije informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki pa dokumentov, nastalih v postopkih javnega naročanja, ne šteje za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

[2] Navedeno stališče je bilo večkrat sprejeto tudi v sodni praksi. Glej npr. sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 317/2014 z dne 19. 8. 2015 in odločbo Ustavnega sodišča U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 o tem, da peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ nista v neskladju z Ustavo.

[3] Besedilo dostopno na povezavi: www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0231

[4] Dostopno na: vrs-3.vlada.si/MANDAT13/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/450936fb2040e9b5c1257be500456359/$FILE/Vladno_g_120913.pdf