Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.04.2005
Naslov: Monika Weiss, novinarka časnika Finance, zoper odločbo notarja Dušice Kalinger
Številka: 020-50/2004/75
Kategorija: Ali je organ zavezanec?
Status: Odobreno


Pooblaščenka za dostop do informacij do javnega značaja Nataša Pirc Musar (v nadaljevanju: pooblaščenka), na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbi Monike Weiss, novinarke časnika Finance (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo notarke Dušice Kalinger, Gregorčičeva ulica 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ) z dne 5.10.2004, na podlagi 4. odst. 27. čl. ZDIJZ ter 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2. Organ je dolžan prosilki posredovati dokument, iz katerega za leta 2001, 2002 in 2003 izhaja dohodek iz javnopravnega dela dejavnosti in poslovni izid (čisti dobiček) iz javnopravnega dela dejavnosti.

 

O B R A Z L O Ž I T E V:

 

Prosilka je dne 7.9.2004 organu po elektronski pošti poslala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedla, da so v Katalogu zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, objavljenem na spletni strani Ministrstva za informacijsko družbo, kot zavezanci poleg Notarske zbornice Slovenije navedeni tudi njeni člani, torej notarji. Ker Notarska zbornica Slovenije ne razpolaga s podatki o ustvarjenih prihodkih iz poslovanja in poslovnem izidu svojih članov – ti podatki prosilko namreč zanimajo – prosilka naproša organ, da jih posreduje sam, in sicer naslednje:

- prihodki iz poslovanja za leta 2001, 2002 in 2003,

- poslovni izid (čisti dobiček) za omenjena leta.

Glede javnosti oziroma tajnosti omenjenih podatkov v skladu z ZDIJZ, se prosilka sklicuje na pojasnilo Klemena Tičarja, pravnika na Ministrstvu za informacijsko družbo, ki ga citira, kot sledi: »6. člen ZDIJZ kot izjemo, zaradi katere organ zavrne dostop do določene informacije, določa tudi poslovno skrivnost. Slednja pride v poštev, ker pa gre tako v primeru Notarske zbornice kot v primeru njenih članov, za prepletanje javnih in zasebnih elementov, pri čemer pa vendarle velja splošna omejitev, da kot poslovne skrivnosti ni mogoče opredeliti podatkov, ki so sicer javni ali znani. V luči prepletanja javnih in zasebnih elementov gre razumeti tudi posredovanje konkretnih dokumentov, katerih posredovanje navajate v vašem vprašanju: po naši oceni mora prav gotovo biti javna poslovna dokumentacija, ki se navezuje na izvrševanje javnih pooblastil in nalog, medtem ko mora biti preostalo varovano v okviru poslovne skrivnosti.«

 

Organ je na podlagi 22. člena ZDIJZ izdal odločbo, s katero je zahtevek prosilke za posredovanje podatkov o prihodkih iz poslovanja za leta 2001, 2002 in 2003 in poslovnem izidu za omenjena leta zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94 in 73/04; v nadaljevanju: ZN) v prvem členu določa, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Delo notarjev je opredeljeno z ZN, ki med drugim določa, da notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo različne javne listine. Dejstvo je, da notarji poleg sestavljanja javnih listin (2. člen ZN) lahko na zahtevo strank sestavljajo tudi zasebne listine (5. člen ZN). Prav zaradi tega dejstva ZN v nadaljevanju določa (drugi odstavek 5. člena ZN), da imajo notarji v primerih, ko sestavljajo zasebne listine ali zastopajo stranke, pravice in dolžnosti odvetnika. Notarji znotraj okvirov ZN opravljajo poleg javne službe tudi druge naloge, ki ne predstavljajo izvajanja javne službe. V tem delu zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, zato velja izjema iz druge, tretje in šeste alineje 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah, osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, davčna tajnost po Zakonu o davčnem postopku).

 

ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Zahtevani podatki so vsebovani v letnem poročilu zasebnika (Slovenski računovodski standard 39), ki vsebuje izkaz poslovnega izida in bilance stanja, ne vsebuje pa ločenih podatkov o stanju sredstev, ki jih je pravna oseba (notar) ustvarila pri svojem poslovanju – pri izvajanju javne službe oz. v primerih, ko sestavlja zasebne listine ali zastopa stranke v skladu s 5. členom ZN. Glede na navedeno, v skladu s 7. členom ZDIJZ v povezavi s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03), iz letnega poročila notarja za poslovno leto ni mogoče izločiti poslovne dokumentacije in podatke, ki se nanašajo zgolj na izvrševanje javnih pooblastil notarja. Podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje organu, in drugi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev (tudi notarjev, če gre za delo izven izvrševanja javnih pooblastil), se štejejo za uradno tajnost.

 

Organ je dne 18.10.2004 prejel pritožbo prosilke zoper odločbo, v kateri je prosilka navedla, da se ne strinja z razlogi, navedenimi v obrazložitvi organa, s katerimi je zavrnil posredovanje podatkov. Prosilka vztraja, da gre za podatke oziroma informacije javnega značaja in da jih je organ dolžan posredovati.

 

Organ je dne 27.10.2004 dokumentacijo v zvezi z zahtevo prosilke poslal v pristojno odločanje pooblaščenki.

 

Pritožba je utemeljena.

 

1. Procesne napake

Uvodoma pooblaščenka ugotavlja, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do naslednjih kršitev postopka:

- iz posredovanih spisov je bilo mogoče razbrati, da odločba prosilki ni bila pravilno vročena. Ker začne z dnevom vročitve odločbe teči pritožbeni rok zoper odločbo, je treba odločbo obvezno vročiti osebno v skladu s 87. čl. ZUP. Osebna vročitev po tej določbi se primarno izkazuje z vročilnico (primerjaj 2. odst. 87. čl. ZUP);

- organ ni ravnal v celoti v skladu z določbo 2. odst. 245. čl. ZUP, ki določa, da mora organ, ki je izdal odločbo, ob pošiljanju pritožbe pritožbenemu organu priložiti vse spise, ki se tičejo zadeve. Iz te določbe torej nedvoumno izhaja, da bi morala pooblaščenka kot pritožbeni organ razpolagati tudi z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala. Na takšen način lahko pooblaščenka kot pritožbeni organ sama oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja mora namreč ob reševanju vsake pritožbe imeti polna pooblastila za preiskovanje, vključno z možnostjo, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma dokumente na vpogled. Nenazadnje takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

Dne 24.12.2004 je pooblaščenka organ z dopisom pozvala k posredovanju zahtevanih dokumentov.

 

Pooblaščenka je organu dne 6.1.2005 ponovno poslala dopis, s katerim ga je pozvala k posredovanju dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala; obenem ga je opozorila tudi na zgoraj opisane procesne pomanjkljivosti. Navedene kršitve pravil postopka namreč niso takšne teže, da bi bilo iz tega razloga potrebno odločbo organa odpraviti (primerjaj 2. odst. 237. čl. ZUP). Kljub temu je pooblaščenka ocenila, da je smotrno organ opozoriti na procesne pomanjkljivosti, saj bi jih organ lahko v teku pritožbenega postopka odpravil.

 

Izpostaviti velja, da je pooblaščenka lahko kljub temu, da organ ni posredoval dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala, meritorno, vsebinsko, odločila o pritožbi. Organ je namreč eden izmed 68 notarjev v Republiki Sloveniji; prosilka je zahtevala istovrstne dokumente od posameznih  notarjev. Zahtevani dokument vsak izmed notarjev izdela na standardiziranem obrazcu, določenim s Slovenskim računovodskim standardom 39 (2003), (Ur.l. RS, št. 5/2003 ter spremembe, v nadaljevanju SRS 39). V obravnavani zadevi konkretni, številčni podatki o dohodkih niso pomembni, kot bo kasneje podrobneje obrazloženo v nadaljevanju. Ker gre tudi pri zahtevanih dokumentih za istovrstne podatke oziroma za dokument, ki ga izdela vsak notar v Republiki Sloveniji, je lahko na podlagi pregleda enega zahtevanega dokumenta, četudi drugega notarja, pooblaščenka odločila o obravnavani pritožbi.

 

2. Delovno področje notarja

V skladu s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ naslednji organi vsakomur omogočajo prost dostop do informacij javnega značaja: državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Javne službe se v osnovi delijo na gospodarske in negospodarske; izvajajo pa jih lahko tako osebe javnega prava kot tudi osebe zasebnega prava, če imajo podeljeno koncesijo. V skladu s temeljnimi načeli ZDIJZ, javnostjo in odprtostjo delovanja organov, so tudi izvajalci javnih služb zavezani k posredovanjem informacij, vendar v primeru, da gre za osebe zasebnega prava, samo v tistem delu, ki so v zvezi z opravljanjem javne službe. Izvajalci javnih služb namreč poleg  javnopravne dejavnosti zelo pogosto opravljajo tudi zasebnopravno dejavnost, dejavnost na trgu, ki je diametralno nasprotna javnopravni dejavnosti. V zasebnopravnem delu dejavnosti izvajalci javne službe, ki so obenem tudi pravne osebe zasebnega prava, ne razpolagajo z informacijami javnega značaja, zato je razlikovanje med javnopravno in zasebnopravno dejavnostjo pri izvajalcu javne službe izjemnega pomena.

 

V Ustavi RS je v okviru poglavja Državna ureditev notariat posebej urejen v 2. odst. 137. čl., kot javna služba, ki jo ureja zakon in sicer Zakon o notariatu (Ur.l. RS, št. 23/2005, v nadaljevanju ZN). Iz tega izhaja, da so notarji kot izvajalci javne službe dolžni vsakomur omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja. Še več, v skladu z 2. odst. 2. čl. ZDIJZ so si dolžni prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

 

ZN v prvem členu ponavlja ustavno določbo, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Določa še, da notariat opravljajo notarji in notarke, imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic in da notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v  primerih, ki jih določa ta zakon ter da pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

 

Po pregledu ZN in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov pooblaščenka ugotavlja, da notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema. Značilno za opravljanje notariata je, da deluje v interesu vseh, ki so udeleženi pri notarskem opravilu in zato zasleduje javni interes s tem, da zagotavlja preventivno pravno varnost v civilnopravnih razmerjih. Je nepristranski pravni svetovalec, katerega poslanstvo je v razbremenjevanju državnih organov in sodišč in večji varnosti pravnega prometa. Z uveljavitvijo ZN so bile namreč na notarje prenesene številne pristojnosti državnih organov, predvsem pa sodišč. Iz tega razloga so notarskim opravilom podeljeni posebni učinki (učinek javne listine in izvršljivosti), ki praviloma pripadajo aktom državnih organov. Najpomembnejše pooblastilo, ki ga je zakonodajalec prenesel na notariat, je sestavljanje javnih listin, za katere velja izpodbojna domneva o pristnosti in resničnosti njihove vsebine. Notarske listine so tako notarski zapisi, notarska potrdila, kot tudi notarski zapisniki, in so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v ZN (2. odst. 3. čl. ZN). Po ZN ima notarski zapis tudi učinek neposredne izvršljivosti, če je v njem določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa (4. čl. ZN).

 

Čeprav se izvršuje na zasebnopravni ravni, je notarsko opravilo še zmeraj opravilo javnopravne narave. Pomembno pa je, da notar opravlja javno službo kot svoboden pravniški poklic, vendar kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države. Pravico za opravljanje te javne službe pridobi s posamičnim aktom o imenovanju na prosto notarsko mesto. Gre za poklic, ki se izvršuje kot javna služba. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti je z notariatom nezdružljivo opravljanje odvetništva ali kakšne druge plačane službe oziroma funkcije. Za izvrševanje zakonsko določenih pristojnosti notar namreč dobi plačilo, redne prihodke, ki mu zagotavljajo finančno neodvisnost od države (primerjaj Komentar Ustave RS k 137.čl., urednik dr. Lovro Šturm in ostali avtorji, Ljubljana, 2002). Ker gre za svobodni notarski poklic, Državni zbor kot zakonodajalec ne more vplivati na ceno notarskih storitev. Način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev je določen z Notarsko tarifo (Ur.l. RS; št. 28/1995 ter spremembe), ki jo določa notarska zbornica, potrdi pa minister za pravosodje. V razmerju do strank deluje notar kot uradna oseba in ne sme pri opravljanju notariata s strankami sklepati pravnih poslov. Ker gre za izvajanje javne službe, opravo notarske storitve notar praviloma ne sme odkloniti.

 

Izjema so dejavnosti, naštete v 5. čl. ZN. Notar sme namreč na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine, v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljene pri njem. Pri teh dejavnostih ima notar pravice in dolžnosti kot odvetnik in ima torej pravico opravilo po lastni presoji sprejeti ali odkloniti (več o tem bo obrazloženo v tretjem delu te obrazložitve, op. pooblaščenke).

 

Iz zgoraj navedenega lahko povzamemo, da je bistveno delovno področje notariata po ZN sestavljanje notarskih listin in pravno svetovanje na tem področju. Izpodbijana odločba temelji tudi na argumentu, da zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja, ker ne spadajo v delovno področje notarjev. Iz tega razloga je pooblaščenka morala presoditi, kaj predstavlja delovno področje notarjev v skladu s 4. čl. ZDIJZ, kjer je opredeljena informacija javnega značaja.

 

Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz tega razloga je morala pooblaščenka najprej poiskati odgovor na vprašanje, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo našteta merila za informacijo javnega značaja.

 

Primerjava uporabe besedne zveze »delovno področje«, zapisana v 1. odst. 1. čl. ZN in 4. čl. ZDIJZ privede do rezultata, da gre kljub enakim jezikovnim znakom za dvoje različnih pravnih terminov. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršno koli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

 

Pojem delovno področje iz 4. čl. ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje za notariat v 1. čl. ZN, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZN), temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O dometu pojma informacija javnega značaja pričajo tudi ureditve dostopa do informacij v drugih državah z daljšo kulturo odprtosti in javnosti. Tako v ZDA celo koledarji z razporedi sestankov ali lističe o telefonskih sporočilih posameznih uradnikov razumejo kot uradni dokument,….,kadar ti služijo nekemu uradnemu namenu organa in niso ustvarjeni samo za osebno rabo uradnika (Več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148-149).

 

Delovna področja organov po 4. čl. ZDIJZ se, upoštevaje raznolikost organov, ki jih ZDIJZ zavezuje, močno razlikujejo. V obravnavanem primeru delovno področje notarja v skladu s 4. čl. ZDIJZ zajema celotno javnopravno delovanje notarja kot izvajalca javne službe. Takšno stališče nenazadnje izhaja iz namena ZDIJZ, določenega v 1. odst. 2. čl. ZDIJZ. Po tej določbi je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Iz te določbe izhajata temeljni načeli, načelo javnosti in načelo odprtosti, ki jima morajo vsi organi zavezanci pri tolmačenju ZDIJZ slediti in jih, upoštevaje 2. odst. 2. čl. ZDIJZ, po kateri si morajo organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju, v čim večji meri tudi aktivno udejanjati. Obe načeli sta hkrati v funkciji pravice dostopa do informacije javnega značaja. Pri reševanju te pritožbe je prišla do izraza predvsem nadzorna funkcija te pravice, ki je v tem, da omogoča nadzor nad delovanjem javnega sektorja in pomeni »moralno obsodbo »kulture« zaprtosti in skrivnostnosti dela javne uprave« (več o tem Komentar ZDIJZ s pravom EU in primerjalno pravno prakso, urednik doc.dr. Senko Pličanič, Ljubljana 2005, str. 72-73, v nadaljevanju Komentar) in omogoča javnosti, da nadzoruje pravilnost dela vseh organov javne oblasti. Vprašanje javnosti in transparentnosti opravljanja javnopravnih nalog se v tej zadevi izkaže za primarno in odločilno. Zagotovitev nadzora javnosti kot dodatnega in hkrati samostojnega vzvoda nadzora je torej ključnega pomena pri dostopu do informacij javnega značaja.

 

Podrobneje o tem Komentar ZDIJZ v zvezi z izvajalci javnih služb opisuje, da je njihovo delovno področje opredeljeno z javno službo, informacije javnega značaja pa so vse tiste informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe. Argumentom a contrario iz doslej povedanega izhaja, da notarji niso zavezani k posredovanju informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, v katerem imajo enake pravice in dolžnosti kot odvetniki. Gre za že opisane dejavnosti, naštete v 5. čl. ZN. To hkrati pomeni, da lahko v tem delu svojo storitev zaračunajo po Odvetniški tarifi, medtem ko so pri opravljanju javnopravnih storitev zavezani k spoštovanju Notarske tarife (Ur.l. RS, št. 28/1995). Ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev, po njej pa se vrednotijo notarske storitve, določene v ZN; storitve zastopanja strank, ki jih opravi notar, pa se vrednotijo po odvetniški tarifi (prim. 1. čl. Notarske tarife). Povedano drugače, za notarske storitve uporabniki plačujejo notarske pristojbine, podrobneje določene v posebnem delu Notarske tarife. Te pristojbine so lahko odmerjene po vrednosti predmeta, po porabljenem času ali v stalnem znesku oziroma po kombinaciji vseh treh meril. Pomembno pa je, da je višina pristojbine za vsako notarsko storitev vnaprej natančno in določno predpisana.

 

Pooblaščenka na podlagi navedenega zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za informacije javnega značaja, ker sta izpolnjeni tudi obe drugi merili za informacijo javnega značaja, zapisani v 4. čl. ZDIJZ. Po tej določbi je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Zahtevani podatki so poleg tega, da v delu izvajanja javne službe oziroma opravljanja notarskih storitev predstavljajo delovno področje notarjev, že materializirani oziroma nastali. Notarji so namreč na podlagi SRS 39 dolžni izdelovati tako bilanco stanja kot tudi izkaz poslovnega izida oziroma uspeha. K izdelovanju teh podatkov jih zavezuje tudi davčna zakonodaja. Zahtevane informacije so torej že ustvarjene, že nastale. Podano je tudi tretje merilo za informacijo javnega značaja in sicer, da je vse informacije notar izdelal sam ali pridobil v sodelovanju z drugimi osebami. Postopek na podlagi ZDIJZ privede do zaključka, da so prihodki notarjev, povezani z javno službo, javni, zato izrecna zakonska določba o javnosti prihodkov notarjev de lege lata niti ni potrebna.

 

3. Zagotovitev dostopa do informacij javnega značaja

V 6. čl. ZDIJZ so taksativno (izčrpno) naštete izjeme, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na obstoj izjem po 6.čl. ZDIJZ in sicer na osebne podatke in poslovno skrivnost (3. in 2. tč. 6. čl. ZDIJZ), posredno pa tudi na davčno tajnost (6. tč.  6. čl. ZDIJZ).  Zatrjevanje obstoja izjem je bilo izrazito pavšalno, zato obstoja posplošenih trditev ni bilo mogoče podrobno preizkusiti. Pooblaščenka opozarja, da nosi organ zavezanec dokazno breme o tem, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Načelo prostega dostopa namreč vzpostavlja pravno domnevo, po kateri so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Iz tega sledi, da je na zavezancu tako breme zatrjevanja kot tudi breme dokazovanja izjeme. Če zavezanec ne dokaže, da gre za izjemo iz 6. čl. ZDIJZ, je v dvomu potrebno zahtevi za dostop do informacije ugoditi.

 

Vprašanje obstoja in vrst izjem pri reševanju te pritožbe ni osrednjega pomena. Kot izhaja iz obrazložitve pod točko 2, opravljajo notarji javnopravno dejavnost, ker izvajajo javno službo, kot tudi zasebnopravno dejavnost, ko oziroma če izvajajo odvetniške storitve. Glede na ureditev notariata ni vprašljivo, da so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja le v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Ker pa je po 5. čl. ZN notarjem dovoljeno opravljati tudi storitve, v okviru katerih imajo pravice in dolžnosti odvetnika, v tem delu ne gre za izvajanje javne službe. Informacije, povezane s temi storitvami, iz že opisanih razlogov tudi ne izpolnjujejo meril za informacijo javnega značaja, zato notarji v tem delu ne morejo biti zavezani k posredovanjem informacij.

 

Notarji izdelujejo zahtevane podatke na vnaprej določenih obrazcih, ki ne ločujejo med izvajanjem javne službe in odvetniškimi storitvami notarja. Ločevanja med prihodki iz javnopravne in zasebnopravne dejavnosti notarja ne zahteva oziroma ne predvideva niti zakonodaja niti računovodski standardi. Pri zahtevanih podatkih gre torej za prepletanje informacij javnega značaja z informacijami zasebnega značaja. Ob tem pa je treba poudariti, da opravljanje odvetniških storitev po 5. čl. ZN za notarja ni obvezno, saj imajo tako kot vsi odvetniki pravico, da takšno zasebno storitev tudi odklonijo, tako da ni nujno, da pride do prepletanja javnega in zasebnega pri prav vseh notarjih, ki delujejo v RS. Iz izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je organ opravljal tudi storitve iz 5. čl. ZN in so v zahtevanih dokumentih vsebovane tako informacije javnega kot tudi informacije zasebnega značaja, ki niso proste dostopne.

 

Ločevanju med informacijami javnega značaja in zasebnega značaja je namenjena določba 7. čl. ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Enako v Komentarju (str. 142) pravni teoretiki prav na prepletanju javnih pristojnosti z drugimi pristojnostmi notarjev razlagajo institut delnega dostopa: »Institut delnega dostopa omogoča, da se razkrijejo le tisti podatki o prihodkih, ki se nanašajo na izvrševanje javnega pooblastila, kot ga opredeljuje 2. čl. ZN«.

 

Delni dostop je podrobneje opredeljen v Uredbi o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 115/03, v nadaljevanju: Uredba). Uredba določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;

2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. (1. odst. 16. čl. Uredbe).

 

Kadar pa se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru morebitnega delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo pooblaščena oseba pripravi na zgoraj opisani način (3. odst. 16. čl. Uredbe).
    

        

Izhajajoč iz pravne domneve, da je treba v dvomu odločiti v korist prostega dostopa oziroma prosilca ter upoštevaje nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, je pooblaščenka odločila, da mora organ posredovati zahtevane dokumente, vendar samo v tistem delu, ki se nanašajo na izvajanje javne službe. Pri tem lahko preko instituta delnega dostopa razmeji te informacije od njegovih zasebnih informacij, nastalih v okviru izvajanja 5. čl. ZN. Ob tem posebej opozarja, da ne gre za ustvarjanje novih informacij oziroma dokumentov, temveč za razmejitev med informacijami javnega in zasebnega značaja. Podobno stališče je Pooblaščenec zavzel že v odločbi št. 020-30/2004/9,  z dne 15.3.2005. Zgolj zato, ker organ ob izdelavi zahtevanih podatkov ni delal razlik med prihodki v zvezi z javno službo in prihodki v zvezi z drugimi pristojnostmi, ni mogoče zavrniti dostopa do informacij, ki so nesporno javnega značaja in s tem vsem prosto dostopne. Nasprotna odločitev bi pomenila neupravičen odmik od prosto dostopnih informacij javnega značaja in sicer zgolj zato, ker organ v računovodskih izkazih ni razlikoval med informacijami javnega značaja in informacijami zasebnega značaja. Ob tem je posebej pomembno, da razlikovanje ni bilo onemogočeno, zgolj predpisi tega niso izrecno zahtevali. Organ lahko izvede razlikovanje med obema vrstama informacij, in posreduje prosilki zgolj informacije javnega značaja. Nenazadnje mu takšno razlikovanje omogoča ureditev njegovega poslovanja, kot jo določa Pravilnik o poslovanju notarja (Ur. l. RS, št. 50/1994). Zaradi evidence notarskih storitev mora namreč notar voditi vpisnike in knjige, določene s tem pravilnikom (prim. 2. čl.) in voditi naslednje vpisnike in knjige:

1. splošni vpisnik "SV";

2. vpisnik overitev in potrditev dejstev in izjav z abecednim imenikom strank "OV";

3. protestni register "PR";

4. vpisnik zadev, ki jih notarju preda v poslovanje sodišče "VS"z abecednim imenikom strank;

5. imenik oseb, ki so pred notarjem sestavile oziroma mu predale oporoko "IO";

6. knjigo pologov o prevzetem denarju in vrednostnih papirjev "DK";

7. skupni abecedni imenik strank za vpisnike pod točko 1., 3. in 5. tega odstavka.

 

Poleg teh vpisnikov in knjig iz prvega odstavka tega člena vodi notar še poslovne knjige v skladu z veljavnimi predpisi (prim. 3. čl).

Ti vpisniki se vodijo kronološko (prim. 7. čl.) za posamezno koledarsko leto in se hranijo trajno (prim. 34. čl.). V splošni vpisnik notar vpisuje notarske listine, prevzem listin in ostale notarske storitve, razen overitev prepisov, izpiskov iz družbenih in poslovnih knjig, prevodov in zadev, ki se vpisujejo v posebne vpisnike v skladu s določbo 3. člena tega pravilnika (prim 16. čl.). Opisano poslovanje bo organu omogočilo, da zagotovi razlikovanje med informacijami javnega in zasebnega značaja v zahtevanih listinah in zagotovilo prosilki delni dostop, kot je določen v 2. tč. izreka.

 

Iz tega razloga je Pooblaščenka pritožbi ugodila in na podlagi 1.odst. 252.čl. ZUP odločbo organa odpravila in sama rešila stvar tako, da je zahtevi prosilke ugodila, kot izhaja iz 2.tč. izreka te odločbe. Na organu je dolžnost, da zagotovi dostop do informacij javnega značaja; pri tem lahko uporabi institut delnega dostopa, ki omogoča razlikovanje med informacijami javnega in zasebnega značaja. V delu, ko gre za informacije javnega značaja, je organ prosilki dolžan posredovati podatke v obliki, kot jih je zahtevala in sicer v obliki fotokopije.

 

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

 

 

Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja

Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.