Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.05.2016
Naslov: Mladinska knjiga trgovina d.o.o. - Pogrebno podjetje Maribor d.d.
Številka: 0902-2/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Javna naročila
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Zavezanec (poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) je zavrnil zahtevo prosilke, s katero je ta zahtevala vpogled oziroma posredovanje fotokopije ponudbenega predračuna izbranega ponudnika za določeno povpraševanje zavezanca (sukcesivne dobave pisarniškega materiala za leto 2016) z navedenimi artikli in cenami po pozicijah. Svojo zavrnitev je utemeljil s tem, da zahtevana ponudba oziroma cene na enoto predmetnega blaga predstavljajo poslovno skrivnost in tako izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s 4.a in 6.a člena ZDIJZ pa je dolžan posredovati le podatke o pogodbeni vrednosti in ne posameznih elementov (cene na enoto) ponudbe (prosilki je sicer poslal kopijo ponudbe izbranega ponudnika, iz katere je razvidna ponujena (skupna) cena v EUR za vso povpraševano oziroma ponujeno blago). IP je ugotovil, da v obravnavani zadevi ponudbeni predračun izbranega ponudnika z navedbami cen na enoto blaga ne predstavlja osnovnih podatkov o sklenjenem pravnem poslu oziroma izdatku zavezanca, tako da ne gre za informacijo javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena oziroma prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, upoštevajoč tudi, da gre pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih, izvajalcih javnih služb itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z njihovim poslovanjem, ampak le v omejenem obsegu, kot to definirata 4.a oziroma 6.a člen ZDIJZ. Glede na to, da je zavezanec hkrati tudi izvajalec javne službe (na podlagi koncesijske pogodbe za vzdrževanje, urejanje pokopališč in pogrebne storitve ter koncesijske pogodbe za izvajanje in dejavnost upepeljevanja), je IP še ugotovil, da zahtevane informacije (tj. cene na enoto pisarniškega materiala) niso tesno povezane z opravljanjem predmetne javne službe, saj ne kažejo na nobeno dejstvo ali okoliščino v zvezi z njenim izvrševanjem oziroma je ta povezava tako ohlapna in oddaljena (poraba pisarniškega materiala za izdajo dokumentov, računov itd. se praktično pojavi skoraj pri vsakem organu oziroma zavezancu), da ni mogoče šteti, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja v delu izvajanja javne službe, zato niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja niti iz 4. člena ZDIJZ. Ker zahtevane informacije tako sploh ne predstavljajo informacije javnega značaja, je zavezanec postopal pravilno in pritožbi ni mogoče ugoditi, zato jo je IP zavrnil.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-2/2016/4

Datum:   19. 5. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 8. 3. 2016 družbe Mladinska knjiga Trgovina, d. o. o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), ki jo po pooblastilu direktorice Ive Premerl z dne 8. 3. 2016 zastopa mag. …, zoper odgovora Pogrebnega podjetja Maribor, d. d., Cesta XIV divizije 39a, 2000 Maribor (v nadaljevanju zavezanec), št. U-LI-21/16 z dne 18. 2. 2016 in U-LP-25/16 z dne 2. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožba prosilke z dne 8. 3. 2016 zoper odgovora Pogrebnega podjetja Maribor, d. d., Cesta XIV divizije 39a, 2000 Maribor (v nadaljevanju zavezanec), št. U-LI-21/16 z dne 18. 2. 2016 in U-LP-25/16 z dne 2. 3. 2016, se zavrne.

 

2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Iz podatkov spisne dokumentacije izhaja, da je prosilka po prejemu obvestila zavezanca z dne 29. 12. 2015 o oddaji javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala v letu 2016 vložila pri zavezancu prošnjo z dne        25. 1. 2016 za vpogled oziroma posredovanje fotokopije ponudbenega predračuna izbranega ponudnika (po navadni ali elektronski pošti na v zahtevi navedena naslova), pri čemer je prošnjo utemeljevala na prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer da gre za podatke o porabi javnih sredstev, povezanih z opravljanjem javne funkcije. Ker je zavezanec z dopisom z dne 1. 2. 2016 prosilki poslal le kopijo ponudbe izbranega ponudnika (brez zahtevanega predračuna), je prosilka 3. 2. 2016 ponovno zahtevala ponudbeni predračun izbranega ponudnika z navedenimi artikli in cenami po pozicijah.

 

Zavezanec je v odgovoru, št. U-LI-21/16 z dne 18. 2. 2016, navedel, da prosilkini prošnji ne more ugoditi, saj lahko v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ posreduje le pogodbeno vrednost in ne podatkov o artiklih in cenah po pozicijah, ker to v skladu z drugim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah predstavlja poslovno skrivnost ponudnika in je v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni upravičen razkrivati, da pa ji bo podatke posredoval, če pridobi soglasje izbranega ponudnika.

 

Na prosilkino vlogo z dne 24. 2. 2016, v kateri ta utemeljuje svojo zahtevo z drugim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5, 19/14, 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju ZJN-2) in 4.a členom ZDIJZ, je zavezanec v odgovoru, št. U-LP-25/16 z dne 2. 3. 2016, pojasnil, da se za predmetni postopek zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega materiala določbe ZJN-2 ne uporabljajo, ker vrednost naročila ne presega 20.000 EUR in zato razkritja zahtevanih podatkov (cene na enoto) ne more opreti na določbo 22. člena ZJN-2. Navaja, da zakonska podlaga za posredovanje podatkov izhaja iz 4.a in 6.a člena ZDIJZ, ki določata, da mora zavezanec posredovati določene informacije, ki so javnega značaja (4.a člen) in prav tako, kateri so podatki, ki jih mora posredovati (6.a člen), tako da je dolžan posredovati le podatke o pogodbeni vrednosti in ne posameznih elementov ponudbe (cene na enoto). Zaključuje še, da nima drugih zadržkov za posredovanje razen tega, da se želi izogniti morebitni odškodninski odgovornosti v primeru, da bi mu druga pogodbena stranka (tj. izbrani ponudnik, op. IP) očitala, da je neupravičeno razkril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

 

Zoper navedena odgovora zavezanca, tj. št. U-LI-21/16 z dne 18. 2. 2016 in U-LP-25/16 z dne 2. 3. 2016, je prosilka, potem ko ni dobila odgovora na njen ponovni poziv z dne 3. 3. 2016 za posredovanje zahtevanega predračuna, vložila pritožbo. V njej navaja, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, saj je Mestna občina Maribor imetnica 60 % delnic zavezanca, kar izhaja iz objave zavezanca na njegovi spletni strani, zato je zavezan, da omogoči prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Sklicuje se na 4.a in 6.a člen ZDIJZ ter tudi na tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ, po katerem zavezanec zavrne dostop do zahtevane informacije, če bi razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju na trgu. Navaja, da je cena na enoto blaga, ki ga naroča poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, vsekakor podatek, ki je pomemben za presojo uporabe javnih sredstev oziroma pri zagotavljanju transparentnosti porabe javnih sredstev in bi moral biti prosto dostopen. Prav tako iz 6.a člena ZDIJZ (nikoli niso tajni podatki o pogodbeni vrednosti in višini plačil) izhaja, da je javen tudi podatek, ki je podlaga za določitev višine posameznega plačila, cena na enoto pa sestavlja pogodbeno ceno in višino posameznega plačila. Pri tem, da cena na enoto ne more biti tajna, se sklicuje tudi na odločbo IP, št. 0902-20/2014, s katero je odločeno, da je podatek o pogodbeni ceni premoga javni podatek, saj se nanaša na izdatke poslovnega subjekta pri naročilu blaga, in na odločbo 090-102/2015, s katero je IP odločil, da znesek elementov cene storitve, ki se izvaja kot javna služba, ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Da podatek iz predračuna o ceni na enoto ne more biti poslovna skrivnost, utemeljuje tudi na podlagi ZJN-2, saj se kljub temu, da zavezanec ni izvedel postopka oddaje javnega naročila po tem zakonu, uporabljajo njegove določbe glede transparentnosti oddaje naročila, sam ZJN-2 (22. člen) pa določa, da cena na enoto iz ponudbe ne more biti poslovna skrivnost oziroma da je ta podatek javen. Zato zavrnitev razkritja podatka o ceni na enoto iz predračuna izbranega ponudnika ne more biti upravičeno s sklicevanjem, da bi ponudniku razkritje lahko povzročilo hudo škodo, še zlasti glede na to, da se ta podatek ne varuje kot poslovna skrivnost pri javnih naročilih, ki so večje vrednosti kot v konkretnem primeru. Zaključuje, da bi ji moral zavezanec omogočiti vpogled v zahtevani predračun, saj gre za del pravnega posla, ki ga je sklenil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta, zato tudi predlaga, da IP ugotovi, da je pritožba utemeljena in da zavezancu naloži, da prosilki predloži kopijo zahtevanega predračuna.

 

Na podlagi poziva IP, št. 0902-2/2016/2 z dne 18. 4. 2016, je IP 25. 4. 2016 od zavezanca prejel njegovo povabilo k oddaji ponudbe za sukcesivno dobavo pisarniškega materiala v letu 2016, odločitev o oddaji tega javnega naročila z dne 29. 12. 2015 in zahtevani predračun izbranega ponudnika z dne 28. 12. 2015.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, preizkusi izpodbijano odločbo oziroma odgovor v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Prosilka svojo pritožbo utemeljuje s tem, da je zavezanec subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in da se zahtevane informacije (tj. predračun izbranega ponudnika s cenami na enoto blaga) nanašajo na njegove izdatke oziroma na podlage za določitev višine posameznega plačila, ki predstavlja tudi porabo javnih sredstev, zaradi česar vse naj bi šlo za javno informacijo, organ pa naj ne bi dokazal, da bi razkritje škodovalo konkurenčnemu položaju na trgu.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da zavezanec sodi med zavezance po ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (imetnica 59,99950 % deleža je Mestna občina Maribor) in je tako tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja po 3.b členu ZDIJZ, ki je objavljen na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve, tj. konec leta 2015. V skladu s petim odstavkom 1.a člena ZDIJZ je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Z vidika pravilne uporabe materialnega prava pa je treba najprej ugotoviti, ali iz 6.a člena ZDIJZ izhaja, da je javen tudi podatek o ceni na enoto blaga, ki je podlaga za določitev višine posameznega plačila, kot to zatrjuje prosilka, oziroma ali zahtevane informacije o cenah na enoto pisarniškega materiala sploh predstavljajo informacije javnega značaja, kot so opredeljene v prvem odstavku 4.a člena oziroma 6.a ZDIJZ.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v prvem odstavku 4.a člena:

–    informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

–    informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja pri teh poslovnih subjektih tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Pri tem pa 6.a člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (torej izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja), dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer za podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datumu in trajanju posla ter enake podatke iz aneksa k pogodbam. V tretjem odstavku 6.a člena pa je predvideno, da se lahko v izjemnih primerih (če bi razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju na trgu) zavrne dostop tudi do teh osnovnih podatkov, z izjemo nekaterih absolutno javnih podatkov (glede donatorskih, sponzorskih, svetovalnih idr. storitev).

 

IP navaja, da iz določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ najprej izhaja, da gre pri tam navedenih oziroma taksativno naštetih informacijah, ki so torej praviloma prosto dostopne ne glede na obstoj morebitne izjeme, za osnovne podatke o sklenjenih poslih. Med temi podatki je navedena tudi pogodbena vrednost in višina posameznih plačil (tretja alineja citirane določbe), vendar je kot predmet razkritja navedeno posamezno izplačilo kot celota oziroma njegova višina, ne pa tudi posamezni elementi oziroma podlage posameznega izplačila. Pritožbene navedbe, da že 6.a člena ZDIJZ določa javnost tudi podatka o ceni na enoto, tako niso utemeljene. Pri tem pa IP še pripominja, da je zavezanec prosilki z dopisom, št. U-LI-13/16 z dne 1. 2. 2016, poslal kopijo ponudbe izbranega ponudnika, iz katere je razvidna ponujena (skupna) cena v EUR za vso povpraševano oziroma ponujeno blago in jo tako seznanil o porabi javnih sredstev pisarniškega materiala v letu 2016 oziroma predvideni porabi le-teh (ker gre za ponudbeni predračun, nanašajoč se na sukcesivne dobave za celotno leto 2016, izdatki še niti niso nujno nastali, niti v višini predračuna).

 

Ker v obravnavani zadevi ponudbeni predračun izbranega ponudnika z navedbami cen na enoto blaga ne predstavlja osnovnih podatkov o sklenjenem pravnem poslu oziroma izdatku zavezanca, tako ne gre za informacijo javnega značaja v smislu prve alineje prvega odstavka 4.a člena oziroma prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

 

V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na odločbo IP, št. 0902-20/2014 z dne 5. 12. 2014, o javnem podatku za pogodbeno ceno premoga, pa IP navaja, da pri navedeni odločbi, ki je sicer temeljila tudi na Zakonu o medijih, za razkritje pa je prosilec uveljavljal tudi javni interes, ne gre za podobno situacijo, saj je na dovolitev dostopa najbolj vplivalo predvsem dejstvo, da je zavezanec predhodno že sam javno objavil ceno premoga za preteklo leto.

 

Prav tako pa za obravnavani primer ni relevantna odločba IP, št. 090-102/2015 z dne 15. 6. 2015, na katero se prav tako sklicuje prosilka, saj v navedeni zadevi ni šlo za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ampak za izvajalca javne službe in torej zavezanca po 1. členu ZDIJZ ter informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

 

Treba je namreč upoštevati, da gre pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri drugih organih, npr. državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih, izvajalcih javnih služb itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta v zvezi z njihovim poslovanjem, ampak le v omejenem obsegu, kot to definirata 4.a oziroma 6.a člen ZDIJZ.

 

Prosilka pa celotno pritožbo utemeljuje le na določbah ZDIJZ, ki se nanašajo na poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato jo je IP v tem okviru tudi obravnaval. Ne glede na to pa IP še dodaja, da četudi je iz omenjenega registra zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na spletni strani AJPES razvidno, da je zavezanec hkrati tudi izvajalec javne službe (na podlagi koncesijske pogodbe za vzdrževanje, urejanje pokopališč in pogrebne storitve ter koncesijske pogodbe za izvajanje in dejavnost upepeljevanja), pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije javnega značaja v zvezi z opravljanjem te javne službe. ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Informacije javnega značaja pa so za organe in torej tudi izvajalce javnih služb v smislu 4. člena ZDIJZ le tiste informacije, ki so v določeni povezavi z njihovimi pristojnostmi in pooblastili oziroma opravljanjem javne službe (morajo izvirati iz delovnega področja organa, nahajati se morajo v materializirani obliki in organ mora z njimi razpolagati). V obravnavani zadevi pa je pretirano trditi, da so zahtevane informacije (tj. cene na enoto pisarniškega materiala) tesno povezane z opravljanjem predmetne javne službe (urejanje pokopališč in pogrebne storitve ter upepeljevanje), saj ne kažejo na nobeno dejstvo ali okoliščino v zvezi z izvrševanjem predmetne javne službe, ki jo izvaja zavezanec, oziroma je ta povezava tako ohlapna in oddaljena (npr. poraba pisarniškega materiala za izdajo dokumentov, računov itd., kar je praktično podano skoraj pri vsakem organu oziroma zavezancu), da ni mogoče šteti, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja v delu izvajanja javne službe. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja niti iz 4. člena ZDIJZ.

 

Ker zahtevane informacije tako sploh ne predstavljajo informacije javnega značaja, se IP tudi ni spuščal v presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so pri presoji dostopa do informacij javnega značaja sicer pomembna za odločitev. Tako ni presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost ali ne, ali bi morale biti javno dostopne tudi na podlagi Zakona o javnih naročilih, niti ali in v čem bi morebiti obstajal večji interes javnosti po razkritju zahtevanih informacij, česar sicer ne zatrjuje niti prosilka, torej ni opravljal testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ oziroma ugotavljal izjeme od izjeme po tretjem odstavku (poraba javnih sredstev) 6. člena ZDIJZ, saj se vse to ugotavlja le v primeru, če gre za informacije javnega značaja (oziroma če je podana katera izmed taksativno naštetih izjem od dostopa do informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

 

Ker je v obravnavni zadevi tako zavezanec postopal pravilno, pritožbi ni mogoče ugoditi, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

   

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka