Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.08.2019
Naslov: Mladinska knjiga trgovina d.o.o. - Medicinska fakulteta
Številka: 090-153/2019
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval fotokopijo ponudbenega predračuna, ki ga je izbrani ponudnik priložil v postopku javnega naročila. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na stolpec »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka«, s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niti subjektivni (sklep o določitvi poslovne skrivnosti organu ni bil predložen pravočasno) niti objektivni (stranski udeleženec ni izkazal obstoja občutne škode, ki bi mu nastala z razkritjem zahtevanih informacij) kriterij za določitev poslovne skrivnosti nista podana, poleg tega pa je dostop do podatkov v zvezi s proizvajalcem in blagovno znamko treba razkriti na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), podatek o nazivu ponujenega blaga pa je javen na podlagi 2. odstavka 35. člena ZJN-3 (podatek o specifikaciji ponujenega blaga). IP je organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevani dokument v celoti.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-153/2019/5
Datum: 8. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), ki jo po pooblastilu z dne 17. 6. 2019 zastopa …, z dne 17. 6. 2019, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 105-21-13/19 z dne 5. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 17. 6. 2019 se ugodi in se odločba Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete št. 105-21-13/19 z dne 5. 6. 2019 v zavrnilnem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo ponudbenega predračuna v sklopu 2 (Pisarniški material), ki ga je ponudnik Biroprodaja d.o.o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota, oddal v ponudbi za javno naročilo za Nabavo pisarniškega materiala in potrošnega materiala za tiskanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 9. 5. 2018, pod številko objave JN002948/2018-W01, v celoti.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Prosilka je dne 7. 5. 2019 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje fotokopije ponudbenega predračuna za izbranega ponudnika Biroprodaja d. o. o. v sklopu 2 (pisarniški material), ki ga je oddal v ponudbi v postopku oddaje javnega naročila Nabava pisarniškega materiala in potrošnega materiala za tiskanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 9. 5. 2018, pod številko objave JN002948/2018-W01.

Po prejemu zahteve je organ izbranega ponudnika, družbo Biroprodaja d. o. o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dopisom št. 105-21-13/2019 z dne 20. 5. 2019 pozval, da se opredeli, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. V zvezi s tem je stranski udeleženec organu posredoval Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 31. 5. 2019 (v nadaljevanju Sklep o določitvi poslovne skrivnosti).

Organ je dne 5. 6. 2019 izdal odločbo št. 105-21-13/19, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da mu je posredoval kopijo zahtevanega dokumenta, pri čemer je prekril podatke v stolpcu »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka«. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je stranski udeleženec dne 28. 5. 2018 oddal ponudbo za javno naročilo Nabava pisarniškega materiala in potrošniškega materiala za tiskanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 9. 5. 2018 pod št. JN002948/2018-W01. Stranski udeleženec je v postopku dostopa do informacij javnega značaja organu predložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti, v katerem je za poslovno skrivnost določil vse dokumente v zvezi z navedenim postopkom javnega naročila, vključno z dano ponudbo z vsemi prilogami, dokazili, tehničnimi specifikacijami, morebitnimi dopolnitvami in korespondencami z naročnikom. Kot poslovno skrivnost je določil naziv proizvajalca oz. blagovne znamke v stolpcu »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka« v ponudbenem predračunu za sklop 2. Organ je povzel 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da v celoti sledi Sklepu o določitvi poslovne skrivnosti. Organ je z institutom delnega dostopa izbrisal varovane podatke in prosilki posredoval le tiste podatke, ki niso izrecno varovani kot poslovna skrivnost.

Zoper odločbo organa št. 105-21-13/19 z dne 5. 6. 2019 je prosilka dne 17. 6. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je organ stranskega udeleženca pozval k izjasnitvi, ali dokument predstavlja poslovno skrivnost, čeprav 44. člen ZUP določa zgolj to, da mora organ paziti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ je to presegel in stranskega udeleženca izrecno pozval, da se izjasni, ali gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost, s čimer je organ presegel svoja pooblastila, ki mu jih nalaga zakon. Po mnenju prosilke je nesporno, da do tistega trenutka noben del ponudbe ni bil označen z oznako poslovna skrivnost in ponudbi o tem ni bil predložen nikakršen sklep. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost (tako Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015). IP je v svojih odločitvah glede časovne veljavnosti akta, s katerim se označijo podatki za poslovno skrivnost, že opozoril na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sodb Upravnega sodišča RS I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015. S sklepom se lahko označijo informacije za poslovno skrivnost tudi za nazaj, vendar se takšen sklep šteje za pravočasnega le, če je izdan še pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Sklep stranskega udeleženca je bil izdan prepozno, tj. šele na podlagi poziva organa, torej za postopek sploh ne more biti relevanten. Četudi bi bil sklep pravočasen, mu organ ne bi smel slediti v delu, ki določa, da se za poslovno skrivnost šteje naziv proizvajalca oz. blagovne znamke. Te podatke je treba razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), podatek o nazivu ponujenega blaga pa je javen tudi na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Iz 1. člena Okvirnega sporazuma št. 091-11-13/18 za nabavo pisarniškega materiala in potrošnega materiala za tiskanje, ki sta ga dne 30. 7. 2018 sklenila zavezanec in izbrani ponudnik, izhaja, da je sestavni del okvirnega sporazuma, ki predstavlja pogodbo o porabi javnih sredstev, tudi ponudba izbranega ponudnika, torej tudi ponudbeni predračun z vsemi podatki. Pogodba o porabi javnih sredstev ne more biti označena kot poslovna skrivnost, torej je bila neustrezna že sama označitev stranskega udeleženca, da stolpec »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka« v ponudbenem predračunu predstavlja poslovno skrivnost. S tem, ko je zavezanec sledil takšni označitvi in ni dovolil razkritja teh podatkov, je tudi sam napačno uporabil materialno pravo. Od 20. 4. 2019 je v uporabi Zakon o poslovni skrivnosti, ki v 2. členu določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Prosilka je povzela tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in navedla, da pod podatek o porabi javnih sredstev spada tudi predmet in naziv ponujenega blaga, ne le cena, saj navedeni podatki odražajo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Kot je v podobni zadevi že opozoril IP, gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke) je organ kupil z javnimi sredstvi. To velja tudi za podatke o proizvajalcu blaga oz. blagovni znamki. Ta podatek namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Prosilka se pri tem sklicuje na odločbo IP št. 090-143/2018 z dne 22. 10. 2018. Poleg tega so predmet tega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja, kar pomeni, da je pri odločanju treba upoštevati tudi določbe ZJN-3, po katerem se kot javni podatki štejejo tudi specifikacije ponujenega blaga. Tudi IP je v svojih odločitvah že opozoril, da je v takšnih primerih bistveno, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, saj izkazujejo porabo javnih sredstev, kar pomeni, da tudi sicer že na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z 39. členom ZGD-1, poslovna skrivnost ne more biti podana (tako IP v odločbah št. 090-76/2019 z dne 5. 4. 2019, št. 090-143/2018 z dne 22. 10. 2018).

Organ je pritožbo, z dopisom št. 105-21-13e/19 z dne 20. 6. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP stranskemu udeležencu v prilogi dopisa št. 090-153/2019/2 z dne 8. 7. 2019 poslal izpodbijano odločbo in pritožbo ter ga pozval, da poda morebitne ugovore in se pisno izrečejo o pritožbi. Stranski udeleženec do izdaje te odločbe na poziv ni odgovoril.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-153/2019/3 z dne 26. 7. 2019 organ pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve, brez prekritih podatkov. Organ je dokument poslal v prilogi dopisa št. 105-21-13g/19 z dne 30. 7. 2019.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki). Sporno je vprašanje, ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja 6. stolpec »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka« ponudbenega predračuna v sklopu 2 (Pisarniški material), ki ga je stranski udeleženec oddal v ponudbi za javno naročilo za Nabavo pisarniškega materiala in potrošnega materiala za tiskanje, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 9. 5. 2018, pod številko objave JN002948/2018-W01. Organ je dostop do navedenih informacij zavrnil, sklicujoč se na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je v postopku na prvi stopnji zatrjeval stranski udeleženec, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevne informacije dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.
 
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS,v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokument, ki ga je stranski udeleženec organu v postopku javnega naročanja predložil  v ponudbi z dne 25. 5. 2018, torej pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe členov 39. in 40. ZGD-1, ki sta veljala pred uveljavitvijo ZPosS.  ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, in sicer subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) ter objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi. Glede časovne veljavnosti akta, s katerim se označijo podatki za poslovno skrivnost, IP opozarja na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sodb Upravnega sodišča RS št. U 1976/2008 z dne 26. 5. 2010, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015, na kar je pravilno opozorila tudi prosilka. Rdeča nit vseh sodb je dejstvo, da se s sklepom lahko označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar pa se takšen sklep šteje za pravočasnega le, če je izdan še pred prejemom zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Ob vpogledu v predloženo dokumentacijo IP ugotavlja, da je stranski udeleženec organu šele na njegov poziv k stranski udeležbi posredoval Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 31. 5. 2019 (v nadaljevanju Sklep o določitvi poslovne skrivnosti). IP zato ugotavlja, da je stranski udeleženec Sklep o določitvi poslovne skrivnosti izdelal in organu posredoval šele po prejemu njegovega poziva z dne 20. 5. 2019, torej po tem, ko je bila že podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da predloženi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 31. 5. 2019 ni pravočasen in za obravnavo konkretnega pritožbenega postopka ni relevanten, zaradi česar ga IP ni mogel upoštevati. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede zahtevanega dokumenta ni izpolnjen.

Če podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, lahko uživajo zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja. O objektivnem kriteriju je večkrat odločalo tudi Upravno sodišče, ki je med drugim zavzelo stališče, da ima družba oz. podjetje praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje na trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe in torej ne zadošča zgolj abstraktno in ne obrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek predstavlja poslovno skrivnost (sodba Upravnega sodišča RS, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009). Da za izkazovanje objektivnega kriterija ne zadoščajo zgolj pavšalne navedbe, da bi razkritje informacij vplivalo na konkurenčni položaj subjekta, onemogočalo njegovo pogajalsko izhodišče, vplivalo na možnost maksimiranja dobička ali na možnost, da doseže višjo ceno, je zapisalo omenjeno sodišče tudi v sodbi št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010. Iz slednje izhaja, da bi sam subjekt moral pojasniti, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost. Podobno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016, v kateri je med drugim zapisalo, da mora zainteresirani subjekt izkazati kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti in kako bi lahko prosilec uporabil navedeni podatek pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov.

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podan niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti, saj stranski udeleženec ni izkazal obstoja občutne škode, ki bi mu nastala z razkritjem zahtevanih informacij, oziroma kako in zakaj bi razkritje lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Dokazno breme je na strani subjekta, čigar poslovno skrivnost se varuje, pri čemer je ključno prav dejstvo, da je bil stranski udeleženec seznanjen, da se od njega pričakuje aktivno ravnanje z vidika varstva poslovne skrivnosti in je v tej zvezi organu brez kakršnihkoli dodatnih informacij dne 31. 5. 2019 posredoval le Sklep o določitvi poslovne skrivnosti, pri čemer je tudi v samem sklepu škodo navajal le pavšalno. Navedel je le, da bi razkritje teh podatkov »ponudniku povzročilo nepopravljivo poslovno škodo in nedopustno poseglo v konkurenčni položaj na trgu.« Takšno zatrjevanje pa samo po sebi ne zadosti kriterijem, ki so se izoblikovali v zgoraj omenjeni sodni praksi, zato objektivni kriterij poslovne skrivnosti ni podan.

Čeprav niti objektivni niti subjektivni kriterij poslovne skrivnosti v konkretnem primeru nista podana, IP dodatno opozarja še na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.  Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. IP ugotavlja, da organ tega sploh ni ugotavljal, na kar utemeljeno opozarja tudi prosilka v pritožbi, zato je ta preizkus opravil IP v okviru pritožbenega postopka. V zvezi z navedenim IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka podatki iz dokumenta, vezanega na postopek javnega naročanja. IP je zato ugotavljal, ali so ti javni že na podlagi določb ZJN-3. Temeljna načela (3. - 8. člen) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev.

Predmet presoje v konkretnem primeru so informacije, ki so navedene v stolpcu z naslovom »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka« obravnavanega ponudbenega predračuna. IP je zato v nadaljevanju presojal dve vrsti podatkov, in sicer »naziv ponujenega blaga« in »proizvajalec oz. blagovna znamka«.

a) Podatek o nazivu ponujenega blaga

Uvodoma IP pojasnjuje, da je organ podatek o nazivu blaga povsem samovoljno opredelil kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec namreč v Sklepu o določitvi poslovne skrivnosti obstoja poslovne skrivnosti ni zatrjeval za vse podatke v 6. stolpcu obravnavanega ponudbenega predračuna, temveč le za »naziv proizvajalca oz. blagovne znamke«, torej ne pa tudi za naziv ponujenega blaga.

IP je najprej opravil oceno, ali so zahtevani podatki javni z vidika presoje, ali zahtevane informacije sodijo v okvir »specifikacije ponujenega blaga«, ki so po drugem odstavku 35. člena ZJN-3 javni podatki. V skladu to določbo so namreč vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Izhajajoč iz svoje prakse (npr. odločba IP št. 090-116/2017z dne 25. 7. 2017) IP poudarja, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«,  kar jasno kaže, da ko govorimo o specifikaciji, se pričakuje, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. Povedano drugače, to pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen.
 
Pri predmetnem javnem naročilu je naročnik – organ specifikacijo posameznih artiklov opredelil v razpisni dokumentaciji, s tem ko je na obrazcu ponudbenega predračuna k sklopu 2 (pisarniški material) v 2. stolpcu določil »Naziv blaga«. V 3. stolpcu z naslovom »Opombe« pa je organ pri nekaterem blagu navedel možna odstopanja od podatkov, navedenih v 2. stolpcu, ter tudi konkretne proizvajalce oziroma blagovne znamke s pristavkom »ali enakovredno«. Če je želel ponudnik uspešno sodelovati v postopku javnega naročila, je moral slediti tem zahtevam naročnika in v 6. stolpcu navesti »naziv ponujenega blaga«, ki ustreza navedbi v 2. in 3. stolpcu. Glede na navedeno je IP ugotovil, da podatek o nazivu ponujenega blaga predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3.
 
b) Podatek o proizvajalcu oziroma blagovni znamki
 
Glede na to, da se ponudbeni predračun, ki je predmet presoje, nanaša na nakup pisarniškega materiala za potrebe organa, kar glede na to, da je ta posredni uporabnik državnega proračuna, pomeni porabo javnih sredstev, je IP moral presojati tudi, ali so v danem primeru podane okoliščine za uporabo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena. ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
 
IP je pregledal razpisno dokumentacijo (natančneje točko 2.16) in ugotovil, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika za posamezni sklop sicer res ekonomsko najugodnejša ponudba (v primeru dveh ali več ponudnikov z enako najnižjo skupno ponudbeno ceno se najugodnejšega ponudnika izbere tistega ponudnika, ki bo prej oddal ponudbo), vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, je IP ugotovil, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.
 
Izhajajoč iz zgornjih navedb je IP na podlagi predložene spisovne dokumentacije ugotavljal, ali je bila na podlagi presojanega ponudbenega predračuna, sklenjena pogodba, po kateri se izvaja dobava materiala s strani stranskega udeleženca in se torej porabljajo javna sredstva. Iz 1. člena Okvirnega sporazuma št. 091-11-13/18 za nabavo pisarniškega materiala in potrošnega materiala za tiskanje z dne 30. 7. 2018, izhaja, da je njegov sestavni del tudi celotna razpisna dokumentacija. To pomeni, da obravnavani ponudbeni predračun v 6. stolpcu z naslovom »Naziv ponujenega blaga in proizvajalec oz. blagovna znamka« izkazuje informacije o predmetu naročila, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke) je organ kupil z javnimi sredstvi. To velja tudi za podatke o proizvajalcu blaga oziroma blagovni znamki. Podatek o proizvajalcu določenega blaga oziroma blagovni znamki namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S tem podatkom javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec. Ob vstopu v poslovno razmerje z organom javnega sektorja je namreč njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju javnega sektorja, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
 
Navedeno pomeni, da podatki iz obravnavanega 6. stolpca ponudbenega predračuna, ki se nanašajo na proizvajalca oziroma blagovno znamko, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, zaradi česar izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, ni podana.
 
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je prosilkina pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP prosilkini pritožbi ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:   
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke