Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.12.2016
Naslov: Menard, poslovno svetovanje in trgovina, d.o.o. - Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
Številka: 0902-19/2016
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali je organ zavezanec?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval fotokopijo Pogodbe o prenosu terjatev, s katero so bile terjatve do podjetja RiTE Ugljevik prenesene z družbe EGS-RI na zavezanca. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevane informacije predstavljajo izjemo varstva sodnega (arbitražnega postopka). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zavezanec zavezan le na podlagi 1.a člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v 100 % lasti Republike Slovenije, ne pa tudi kot druga oseba javnega prava po 1. členu ZDIJZ. IP je v nadaljevanju ugotovil, da zahtevana pogodba ne sodi med informacije, ki so jih poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžni razkriti kot informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Pritožbo prosilca je zato zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-19/2016/6

Datum: 13. 12. 2016


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Menard, poslovno svetovanje in trgovina d. o. o, Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana Črnuče (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 10. 2016, zoper zavrnilni odgovor Holdinga Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. MP/7559/2016 z dne 3. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožba prosilca z dne 20. 10. 2016 zoper zavrnilni odgovor Holdinga Slovenske elektrarne d. o. o., št. MP/7559/2016 z dne 3. 10. 2016, se zavrne.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 22. 7. 2016 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od zavezanca zahteval fotokopijo Pogodbe o prenosu terjatev, s katero se je izterjava do javnega odvisnega podjetja RTE Ugljevik oz. do njegovih pravnih naslednikov, prenesla z družbe Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring (EGS-RI) na zavezanca. Iz pojasnil prosilca izhaja, da gre za tripartitno pogodbo med zavezancem, EGS-RI in Vlado RS. Predmet pogodbe je prenos izterjave terjatev, ki jih EGS-RI izkazuje proti družbi Rudnik i Termoelektrarna Ugljevik a.d na HSE. Gre za terjatve, ki naj bi nastale v času samoupravnega sporazuma o naložbah v druge republike SFRJ. Prosilec je gospodarska družba, ki je podvržena določbam ZDIJZ, saj je v 100% lasti države. Prav tako je zavezanec vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga AJPES vodi na podlagi 3.b člena ZDIJZ. Prosilec je navedel, da je Vlada RS zavezanec po 1. členu ZDIJZ, EGS-RI je družba, ki je v 100% lasti RS, zaradi česar ne more biti zadržkov za razkritje zahtevane pogodbe. Iz 6.a člena izhajajo tudi podatki, ki jih morajo vselej razkriti zavezanci, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Zavezanec je dne 3. 10. 2016 prosilcu posredoval odgovor, s katerim je njegovo zahtevo zavrnil. V odgovoru je navedel, da je informacija, ki jo zahteva prosilec, zajeta z izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre torej za informacije, ki se nanašajo na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Hkrati zavezanec poudarja, da iz predmetne pogodbe, ne glede na njen naslov, ne izhaja nikakršen prenos ali odstop terjatev z EGS-RI na zavezanca. Družba EGS-RI je še vedno imetnik vseh terjatev do tretjih oseb. Predmet pogodbe je pooblastitev zavezanca s strani EGS-RI, da v imenu slednjega stori vse potrebno za poplačilo terjatev, povezanih z vlaganji v RiTE Ugljevik. Pogodba je bila sestavljena zaradi pravdnih, arbitražnih ali drugih postopkov, povezanih z izterjavo terjatev iz naslova vlaganj v RiTE Ugljevik. EGS-RI je v zvezi s terjatvami sprva sprožil pravdni postopek, kasneje pa tudi arbitražni postopek. Razkritje podatkov, sestavljenih zaradi sodnih postopkov, bi škodovalo izvedbi postopka. Prav tako ne gre za pogodbo, za razkritje katere bi bil podan javni interes, ne gre za porabo javnih sredstev, pogodba tudi ne vsebuje podatkov iz 4.a v povezavi s 6.a členom ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanca dne 20. 10. 2016 podal pritožbo, v kateri je navedel, da je zavezanec svojo odločitev oprl na napačno materialno pravo, hkrati pa ni izvedel škodnega testa, s katerim bi pojasnil, zakaj bi razkritje pogodbe vplivalo na potek arbitražnega postopka. Prosilec pojasnjuje, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da naj bi Republika Slovenija med 1984 in 1991 preko družbe EGS-RI vložila sredstva v izgradnjo rudnika in termoelektrarne Ugljevik (RiTE) v Bosni in Hercegovini. Za vlaganja in izgradnjo RiTE je EGS-RI pridobila posojila pri Republiki Sloveniji in družbah v njeni neposredni lasti. Na podlagi Samoupravnega sporazuma bi morala družba EGS-RI pridobiti 1/3 delež v RiTE in pripadajoče pravice do koriščenja električne energije. Zaradi razpada Jugoslavije in vojne ne območju Bosne in Hercegovine je med RiTE in EGS-RI nastal spor glede uveljavljanja vlaganj na podlagi Samoupravnega sporazuma in pripadajočih pravic. Po sprejemu Energetskega zakona (EZ-1) so bila leta 1999 odpravljena prejšnja tržna razmerja in EGS-RI je ostal brez temeljne elektroenergetske dejavnosti. V letih, ki so sledila, EGS-RI ni nikoli pridobil energetske licence, ni se vključil v sistem REMIT, ni pridobil EIC kode ali pristopil k bilančni shemi na trgu z električno energijo ali izpolnil drugih pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje energetske dejavnosti. Podjetje tako od leta 1999 ne opravlja svoje dejavnosti, nima zaposlenih, svoj statusno-pravni položaj pa nadaljuje zaradi uveljavljanja zahtevkov proti RiTE, kot izhaja tudi iz poročila SDH. Vlada RS je na 30. redni seji dne 4. 6. 2009 določila končno besedilo Pogodbe o prenosu terjatev, s katero se je izterjava terjatev do RiTE prenesla na zavezanca. Besedilo tripartitne pogodbe ni javno dostopno, iz letnega poročila EGS-RI za leto 2006 pa je razvidno, da je družba celotno dokumentacijo v zvezi s problematiko RiTE predala zavezancu.

 

Prosilec je dalje pojasnil, da je zavezanec, na podlagi Registra zavezancev pri AJPES, zavezan na podlagi 1. in 1.a člena ZDIJZ, razkritje pogodbe pa je ključno za nadzor nad porabo javnih sredstev, upravljanjem z državnim premoženjem in za zagotavljanje transparentnosti. Da je zavezanec oseba javnega prava, potrjuje tudi Uredba o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti. Ta določa, da zavezanec šteje za osebo javnega prava v smislu točke c) prvega odstavka 9. člena ZJN-3. Zavezanec izpolnjuje tudi vse pogoje za opredelitev kot osebo javnega prava. Ustanovila ga je Republika Slovenija in opravlja vrsto splošnih storitev in gospodarskih javnih služb. Med drugim izvaja sistemske storitve na podlagi EZ-1, ki so nujne za opravljanje gospodarske javne službe operaterja prenosnega sistema. Zavezanec je imetnik koncesij in izključnih pravic, ki so neločljivo povezane s prerogativi javnih oblasti. Zavezanec je podvržen strogemu regulativnemu okviru, za izvedbo revizije nad njim je pristojno Računsko sodišče.

 

Prosilec je navedel tudi, da je zavezanec vpisan v register tudi na podlagi 1. člena in torej zavezan za posredovanje informacij po 4. členu ZDIJZ, in na podlagi 1.a člena, kot tak pa je zavezan za posredovanje informacij iz 4.a člena ZDIJZ. Zahtevana pogodba predstavlja informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na stvarno premoženje, saj tudi terjatve predstavljajo stvarno premoženje, ki je neizogibno povezano tudi z nepremičnim premoženjem – gre namreč za terjatve iz naslova vlaganj v izgradnjo RiTE in pripadajočih objektov.

 

Prosilec nadalje še pojasnjuje razloge, zaradi katerih niso izpolnjeni pogoji za uporabo zatrjevane izjeme sodnih postopkov (ker ta velja le za sodne, ne pa tudi za arbitražne postopke, prav tako pa organ ni izvedel potrebnega škodnega testa in izkazal konkretne škode za izvedbo postopka). Hkrati je prosilec dodal, da za razkritje navedene pogodbe obstaja javni interes. Gre namreč za prenos upravljanja in izterjave terjatev, ki naj bi po javnih podatkih znašale kar 750 milijonov evrov. Navedeni postopki morajo biti torej skrbno nadzorovani s strani javnosti, da se zagotovi ustrezna transparentnost nad porabo sredstev zavezanca.

 

Po prejemu pritožbe prosilca, je IP pritožbo posredoval v vednost zavezancu in ga z dopisom št. 0902-19/2016/2 z dne 8. 11. 2016 pozval, da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca in da IP odstopi zahtevano dokumentacijo.

 

Ker je za rešitev navedene zadeve bistveno vprašanje, ali je zavezanec zavezan za posredovanje dokumentov po 1. ali po 1.a členu ZDIJZ, ter glede na dejstvo, da je IP z odločbo št. 090-57/2011/2 z dne 6. 4. 2011 odločil, da HSE d. o. o. ni zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, je IP z dopisom št. 0902-19/2016/3 z dne 8. 11. 2016 pozval Ministrstvo za infrastrukturo, da kot prijavitelj zavezanca v Register zavezancev po ZDIJZ (RZIJZ) pojasni, kateri člen je bil podlaga za odločitev, da je zavezanec druga oseba javnega prava in katere naloge in pristojnosti zavezanca navedeno utemeljujejo.

 

Zavezanec je z dopisom št. MP/8943/2016 z dne 14. 11. 2016 IP posredoval zahtevano pogodbo in pojasnila v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca. Zavezanec je navedel, da se je prosilec v zahtevi opredeljeval le na podlago iz 1.a člena ZDIJZ, v pritožbi pa je trditveno podlago razširili tudi na 1. člen ZDIJZ, kljub temu, da bi te navedbe mogel in moral podati že pri odločanju na prvi stopnji. S tem je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 238. člena ZUP. Zavezanec zato navaja, da so priloženi dokazi nedovoljeni in jih IP pri presoji ne sme upoštevati. Prosilec zato zgolj podredno navaja, da tudi sicer navedbe prosilca ne upravičujejo razkritja pogodbe.

 

Zavezanec je v nadaljevanju navedel, da ni sporno, da je zavezan na podlagi 1.a člena ZDIJZ, ne drži pa, da je zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ. Dejavnosti, ki jih izvaja zavezanec kot izvajalec energetskih dejavnosti iz 6. člena EZ-1, v prvi vrsti kot trgovec z električno energijo, se v Sloveniji izvajajo na konkurenčnem trgu pod konkurenčnimi pogoji (EZ-1). Zavezanec je elektroenergetsko podjetje po drugem odstavku 35. člena EZ-1, ki izrecno določa, da se dejavnost proizvodnje in dobave elektrike opravlja prosto na trgu, na katerem se udeleženci med seboj svobodno dogovorijo o količini in ceni dobavljene elektrike. Trgovci sklepajo pogodbe med seboj, razen v primeru prezasedenosti v sistemu, kjer se pravica do sklepanja pogodb dodeljuje skladno z 58. členom EZ-1. Proizvodnja in trgovanje z elektriko sta po EZ-1 tržni dejavnosti, za razliko od dejavnosti sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja in dejavnosti operaterja trga z električno energijo, ki so po tretjem odstavku 35. člena EZ-1 obvezne gospodarske javne službe, katerim je država podelila izključno pravico opravljati to službo. HSE nima nikakršnih izključnih pravic, temveč kot gospodarska družba deluje na trgu pod pogoji tržne konkurence. Zavezana je zato po 1.a členu, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. EZ-1 nikjer ne določa, da bi bili proizvajalci oz. dobavitelji elektrike »druge osebe javnega prava«. V primeru, ko zavezanec izvaja sistemske storitve v smislu 74. člena EZ-1 (zagotavljanje terciarne rezerve), je tovrstno zagotavljanje električne energije pod posebnimi pogoji v izjemnih razmerah že zakonsko predpisano in se mu noben proizvajalec elektrike ne more izogniti, vendar zaradi tega še nima statusa osebe javnega prava. Zavezanec na podlagi EZ-1 ni nosilec nikakršnih javnih pooblastil, javnih služb in nima statusa druge osebe javnega prava, prav tako ni deležen nikakršne posebne obravnave mimo konkurenčnih pravil. Tudi prosilec ni pojasnil, kako naj bi bil zavezanec nosilec statusa druge osebe javnega prava. Zavezanec podredno pojasnjuje, da tudi če bi šteli, da je na določenih področjih, ki so urejena v EZ-1, nosilec določenih nalog oz. lastnosti drugih oseb javnega prava, to zavezanca ne bi zavezovalo k razkritju informacij iz delovnih področij, ki nimajo povezave z EZ-1. Sklenitev predmetne pogodbe namreč nima nikakršne zveze z materijo EZ-1 in povezanimi delovnimi področji zavezanca. Zavezanec je še poudaril, da drugi predpisi, ki jih navaja prosilec (predpisi s področja javnega naročanja, pristojnosti Računskega sodišča, omejitev prejemkov poslovodnih oseb ipd.) nimajo nobenega vpliva na obveznosti zavezanca po ZDIJZ. Različne opredelitve lastnosti osebe javnega prava, se lahko uporabljajo le za vsak predpis posebej in se ne morejo uporabljati za definicijo po ZDIJZ.

 

Zavezanec je dalje pojasnil, da 4.a člen ZDIJZ v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim položajem definira informacijo javnega značaja bistveno ožje od 4. člena, ki ga navaja prosilec. Zahtevan dokument ne predstavlja pogodbe, ki bi se nanašala na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, saj s pogodbo ni prišlo do prenosa terjatve ali premoženja in posledično ni prišlo do spremembe v imetništvu terjatve. Terjatev je bila pred sklenitvijo pogodbe in tudi po tem v izključnem imetništvu EGS-RI. Predmet pogodbe je namreč dogovor, da EGS-RI pooblasti zavezanca, da stori vse potrebno za poplačilo in po potrebi izterjavo terjatev, katerih upnik je. Ustvarjeno je bilo mandatno razmerje med zavezancem in družbo EGS-RI, pri čemer zavezanec in pridobil nobenega premoženja ali terjatve.

 

Zavezanec se v nadaljevanju sklicuje na izjemo sodnega postopka in na osmih straneh podrobno pojasnjuje, zakaj je navedeno izjemo treba uporabiti tudi v primeru arbitražnega postopka in kakšna škoda bi lahko za postopek nastala ob razkritju navedenega dokumenta. Zavezanec je zaključno še pojasnil, da predmetne terjatve niso državna sredstva, temveč gre za sredstva, ki so v lasti družbe EGS-RI. Javni interes naj bi bil, po stališču prosilca, da EGS-RI v arbitražnem postopku v celoti uspe. Slednjega pa po mnenju zavezanca ni mogoče doseči na način, da se razkrijejo listine, ki bi škodovale izvedbi arbitražnega postopka.

 

Ministrstvo za infrastrukturo je z dopisom št. 360-405/2014/242 z dne 28. 11. 2016 IP sporočilo, da po pregledu pravnih podlag in konkretnega zavezanca ugotavljajo, da je zavezanec zavezan po 1.a členu v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Zavezanec je namreč gospodarska družba v 100 % lasti države.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Za odločitev je v konkretni zadevi treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je zavezanec zavezan po 1.a členu ZDIJZ ali tudi 1. členu ZDIJZ.

 

IP na tem mestu najprej ugotavlja, da v konkretni zadevi ni sporno, da je HSE d. o. o., kot družba v 100% lasti Republike Slovenije, zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ, saj zavezanec to tudi sam izrecno priznava. Sporno je torej le, ali je zavezanec zavezan tudi kot druga oseba javnega prava po 1. členu ZDIJZ.

 

IP nadalje ugotavlja, da je dne 6. 4. 2011 izdal odločbo št. 090-57/2011/2, s katero je odločil, da HSE d. o. o. ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj gospodarska družba ni nosilec javnega pooblastila, niti izvajalec javne službe, nanjo ni bilo preneseno izvajanje javnih funkcij oz. funkcij, ki so v izvirni pristojnosti države ali lokalnih skupnosti. Iz navedene odločbe izhaja, da je bila družba ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava in da ne izvaja oblastne funkcije ali javnega pooblastila. Že takrat je družba namreč delovala na področju proizvajanja električne energije, te dejavnosti pa so bile urejene kot tržne dejavnosti. Zavezanec tudi ne opravlja nobene gospodarske javne službe in ni pridobil nobene licence za dejavnosti, ki se opravljajo kot gospodarske javne službe. IP v konkretnem pritožbenem postopku dodatno ugotavlja, da zagotavljanje terciarne rezerve v smislu 74. člena EZ-1 zavezancu ne daje statusa osebe javnega prava, saj navedeni člen določa način zagotavljanja električne energije v izjemnih razmerah pod posebnimi pogoji, temu členu pa morajo slediti vsi proizvajalci ali odjemalci elektrike, ki jih določi Agencija za energijo, ne samo zavezanec. S tem zavezancu ni podeljena dodatna naloga, ki bi jo bilo mogoče šteti kot izvajanje javne funkcije ali oblastno delovanje v imenu države.

 

IP ob podrobni proučitvi pritožbenih navedb prosilca in določb EZ-1 ni našel podlage, ki bi utemeljevala, da je zavezanec druga oseba javnega prava. 3.b člen v prvem odstavku ZDIJZ določa, da pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve, vzpostavi in vodi javni register zavezancev (https://www.ajpes.si/RZIJZ). Iz navedenega registra izhaja, da je zavezanec vpisan tudi kot druga oseba javnega prava, na podlagi Energetskega zakona, prijavo v register pa je opravilo Ministrstvo za infrastrukturo. IP je zato pri ministrstvu – prijavitelju opravil poizvedbo, na kakšni podlagi so opravili vpis v navedeni register in prejel pojasnilo, da je zavezanec zavezan le na podlagi 1.a člena kot gospodarska družba v 100% lasti Republike Slovenije. Peti odstavek 3.b člena določa, da se domneva, da je pravna oseba zavezanec po ZDIJZ, če je vpisana v registru. Slednje pomeni, da je tovrstno domnevo mogoče tudi izpodbiti, če pravna oseba izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu ali če so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko poslovni subjekt ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezanec ni druga oseba javnega prava in je posledično zavezan le kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava na podlagi 1.a člena ZDIJZ, ne pa tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ

 

Na tem mestu IP poudarja, da opredelitve, ki jo imajo za drugo osebo javnega prava področni zakoni (npr. zakon s področja javnega naročanja) niso vedno enake opredelitvi druge osebe javnega prava v postopku odločanja po ZDIJZ. Predvsem zakonodaja s področja javnega naročanja, na katero se sklicuje prosilec, osebe javnega prava in zavezance za postopke javnega naročanja opredeljuje bistveno širše, kot to določa ZDIJZ.

 

Ob ugotovitvi, da je zavezanec zavezan le na podlagi 1.a člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument ustreza definiciji informacije javnega značaja v primeru, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej, ali gre za informacijo iz 4.a člena ZDIJZ.

 

V skladu s 4.a členom ZDIJZ so v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja naštete taksativno, in sicer so to:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) - informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena)

 

Prosilec je zahteval vpogled v Pogodbe o prenosu terjatev, s katero se je izterjava do javnega odvisnega podjetja RiTE Ugljevik oz. do njegovih pravnih naslednikov, prenesla z družbe Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring (EGS-RI) na zavezanca. IP ugotavlja, da se sklenjeni pravni posel ne nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, saj gre za posel, s katerim se ureja upravljanje s terjatvijo, nad katero ima imetništvo drug subjekt (EGS-RI) in ne poslovni subjekt (HSE d. o. o.). Navedena alineja bi torej prišla v poštev le, kadar bi zavezanec upravljal s svojim stvarnim premoženjem, ne pa tedaj, ko upravlja s tujim premoženjem. IP se na tem mestu ni spustil v ugotavljanje, ali terjatev predstavlja stvarno premoženje, kot je zatrjeval prosilec, saj slednje ne bi vplivalo na konkretni postopek. Ne glede na to, ali terjatev predstavlja stvarno premoženje ali ne, je za ključni postopek bistveno, da terjatev ne sodi v premoženje zavezanca. Prav tako za odločitev niso relevantne navedbe prosilca glede pravnega statusa podjetja EGS-RI. IP dalje ugotavlja, da se pravni posel ne nanaša na izdatke poslovnega subjekta, prav tako pa ne gre za sponzorsko, donatorsko ali avtorsko pogodbo oz. druge pravni posel, s katerim se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej.

 

Ne glede na splošno zatrjevanje prosilca, da je za razkritje pogodbe podan javni interes, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati niti druge alineje 4.a člena ZDIJZ, torej da gre za informacijo, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka, oz. je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes. Navedena pogodba namreč ni nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena, prav tako pa z njimi tudi ni neposredno povezana, zaradi česar same pogodbe ni mogoče presojati skozi vidik prevladujočega javnega interesa, saj ni izpolnjen pogoj, da gre za informacijo, ki se nanaša na pravne posle navedene v prvi alineji 4.a člena ZDIJZ. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja.

 

Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru ne gre za dokument, ki bi predstavljal informacijo javnega značaja, so irelevantne tudi vse navedbe zavezanca, katere izjeme od prostega dostopa so v konkretnem primeru izpolnjene. Kadar dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, izjem namreč ni treba presojati.

 

IP na tem mestu še pojasnjuje, da ne držijo trditve zavezanca, da IP pri presoji ne sme upoštevati pritožbenih navedb prosilca, ki se sklicujejo še na opredelitev prosilca kot pravne osebe javnega prava. IP pojasnjuje, da tretji odstavek 238. člena govori o novih dejstvih in novih dokazih, ki so predloženi v pritožbenem postopku. Navedbe prosilca, ki se nanašajo na vprašanje ustrezno opredeljene pravne kvalifikacije, so torej takšne navedbe, ki jih je v pritožbenem postopku dovoljeno upoštevati.

 

IP v zaključku še pojasnjuje, da dejstvo, da dokumenta ni mogoče šteti kot informacije javnega značaja, ki jo je dolžan posredovati konkretni zavezanec, še ne pomeni, da zahtevane informacije (delno ali v celoti) ne sodijo med informacije javnega značaja pri drugem organu (npr. Vladi RS), ki je kot državni organ zavezana po ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja.

 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca zakonita, čeprav obrazložena z napačnimi razlogi (izjema arbitražnega postopka), zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge (dokument ne predstavlja informacije javnega značaja) in pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka