Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.11.2007
Naslov: Mekina Borut, novinar Mladine - Univerza v Mariboru
Številka: 021-69/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Mediji, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 021-69/2007/12                                               
Datum: 30. 11. 2007


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi novinarja Boruta Mekine za Mladino časopisno podjetje d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. O 128/2007 – 525 TP, z dne 10. 07. 2007, na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                          
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati rezultate študentskih anket za študijsko leto 2006/2007 za sledeče semestre za naslednje fakultete:
-    Ekonomsko poslovno fakulteto za zimski in poletni semester;
-    Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za zimski in poletni semester;
-    Filozofsko fakulteto za zimski semester;
-    Fakulteto za gradbeništvo za zimski semester;
-    Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo za poletni semester;
-    Fakulteto za kmetijstvo za zimski semester;
-    Fakulteto za logistiko za zimski semester;
-    Fakulteto za naravoslovje in matematiko za zimski in poletni semester;
-    Fakulteto za organizacijske vede za zimski semester;
-    Fakulteto za strojništvo za zimski semester;
-    Fakulteto za zdravstvene vede za zimski semester;
-    Medicinsko fakulteto za zimski semester;
-    Pedagoško fakulteto za zimski in poletni semester;
-    Pravno fakulteto za zimski semester.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 9. 7. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v skladu z določbami ZDIJZ in 45. člena ZMed zahteval, da mu organ v zakonitem roku posreduje rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu po vseh članicah na univerzi od leta 2000 dalje oziroma od leta začetka izvajanja anket. Dokumente je prosil, če je mogoče v elektronski obliki ali pa v obliki izpiska oziroma fotokopije. V svoji zahtevi je še navedel, da v kolikor bi bil postopek zbiranja podatkov precej hitrejši, bi se v zahtevi omejil na tista leta, za katera ima organ podatke že zbrane v računalniški bazi, kar je po mnenju prosilca za zadnji dve leti. V dokumentih naj bodo poleg ocen razkrita še imena in priimki ocenjenih pedagoških delavcev.

O zahtevi prosilca je organ odločil in izdal zavrnilno odločbo št. O 128/2007 – 525 TP, z dne 10. 7. 2007, zoper katero je prosilec dne 24. 7. 2007 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sklicuje na osebne podatke, saj so zahtevani podatki, t.j. individualni rezultati študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu po vseh članicah na univerzi, z navedbo tako ocen kot tudi imen in priimkov ocenjenih pedagoških delavcev, osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov in tudi po Zakonu o visokem šolstvu, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ še navaja, da zahtevani podatki ne predstavljajo izjeme od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ pa teh podatkov nikakor ne sme posredovati in je zato zahtevo prosilca bilo potrebno zavrniti.

Pooblaščenec je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil pritožbo prosilca organu ter ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

Organ je pritožbo odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu ter navedel, da je po opravljenem formalnem preizkusu pritožba prosilca pravočasna, dovoljena ter da jo je vložila upravičena oseba. K odstopu pritožbe je organ priložil dokumente, ki se tičejo zadeve ter interne akte organa, ki so bili podlaga za sprejem odločitve.

Pri pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni poslal vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, zato je organ z dopisom št. 021-69/2007/4, z dne 6. 8. 2007, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP pozval, da nemudoma pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, in sicer rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu po vseh članicah Univerze v Mariboru od leta 2000 dalje oziroma od leta začetka izvajanja anket, v elektronski obliki ali pa v obliki izpiska oziroma fotokopij.

Organ se je na poziv odzval in poslal kopijo izpolnjene ankete in rezultata ankete, s katerih je razvidna oblika in vrsta podatkov. Hkrati je posredoval fotografijo, s katere je razvidna dejanska količina zbranih študentskih mnenjskih anket na organu ter prosil, da Pooblaščenec sporoči, ali želi kopije celotne dokumentacije, t.j. vseh študentskih anket, saj v kolikor za reševanje pritožbe resnično potrebuje vso omenjeno dokumentacijo, potrebuje organ za pripravo le-te več časa.

Na podlagi telefonskih razgovorov z organom, o katerih sta napravljena tudi uradna zaznamka, je razvidno, da bo organ rezultate študentskih mnenjskih anket posredoval v elektronski obliki le za študijsko leto 2006/2007, medtem ko pa jih za študijsko leto 2005/2006 vodijo le fizično in še to za vsakega profesorja v njegovi personalni mapi.

Organ je kot prilogo k dopisu št. D 178/2007-526 BFG, z dne 22. 8. 2007, posredoval zgoščenko z rezultati študentskih mnenjskih anket za študijsko leto 2006/2007 ter pojasnil, kolikšna je dejanska količina vseh rezultatov študentskih anket, kar predstavlja število visokošolskih učiteljev in sodelavcev, pomnoženo s številom študijskih programov, pomnoženo s številom izvedb izrednega študija, pomnoženo s številom letnikov, pomnoženo z 8 do 12 predmetov na letnik ob upoštevanju smeri študija. V skladu z 2. členom Navodil o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Mariboru (v nadaljevanju Navodila) se namreč študentska anketa izvaja vsako leto na vseh članicah Univerze v Mariboru, za vse visokošolske učitelje in sodelavce, ki so v študijskem letu oz. semestru sodelovali pri izvajanju študijskega programa. Posamezen študent (respondent) v skladu s 3. členom Navodil oceni tiste visokošolske učitelje in sodelavce, ki so izvajali študijski program v študijskem letu oz. semestru, v katerega je vpisan. Pravico do izpolnjevanja vprašalnika imajo vsi redni in izredni študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Nadalje organ navaja, da imajo na rektoratu Univerze v Mariboru navedene sprotne rezultate izključno zato, ker Računalniški center Univerze v Mariboru za svoje članice izvaja storitev obdelave podatkov, sicer pa iz Navodil natančno izhaja, komu so namenjeni. Zajemanje podatkov in obdelavo rezultatov ankete za vse članice Univerze v Mariboru v skladu z 12. členom Navodil opravi Računalniški center Univerze v Mariboru (izvajalec), ki je dolžan izvesti obdelavo in članici predati rezultate najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu izpolnjenih vprašalnikov. Rezultati za posameznega ocenjevanega se izpišejo v obliki tabele, v kateri je navedeno:
-    datum anketiranja in obdelave;
-    podatki o študentih (respondentih, t.j. študijski program, način študija, stopnja in vrsta študijskega programa, letnik, število odgovorov (respondentov) in število vpisanih študentov v letnik oz. v posamezno skupino);
-    aritmetična sredina in standardni odklon (SD) odgovorov na posamezna vprašanja za posamezne kategorije študentov in za vse študente ter povprečna ocena za članico, študijski program in letnik.
Rezultati obdelave anket se po zaključeni obdelavi v skladu s 13. členom Navodil predajo dekanu, ki je dolžan posredovati individualne rezultate ocenjenim učiteljem in sodelavcem, predstojniku oddelka/katedre/instituta ter tudi predstavnikom študentov, ki pripravijo mnenje v habilitacijskem postopku. Hkrati organ navaja, da pisno anketo v skladu z Navodili na organu izvajajo od študijskega leta 2005/2006, pred tem pa so izvajali študentske ankete v elektronski obliki, katere rezultati niso bili reprezentativni. Organ je posredoval rezultate mnenjskih anket v elektronski obliki za tekoče leto, lanskih rezultatov pa žal ne morejo posredovati, ker so izpise v skladu z Navodili posredovali članicam. Predviden in omogočen je bil namreč samo izpis rezultatov študentskih anket, ki so bili posredovani članicam organa, slednje pa hranijo kopije v osebni mapi posameznega visokošolskega učitelja oz. sodelavca do zaključka postopka njegove ponovne izvolitve v naziv. V kolikor je posamezni visokošolski učitelj oz. sodelavec v tem času že bil ponovno izvoljen v naziv ali izvoljen v višji naziv, članice rezultatov niso več dolžne hraniti. Originalne izpolnjene vprašalnike pa na podlagi 17. člena Navodil hrani članica eno leto. Kopija izpiska z rezultati posameznika se hrani v njegovi osebni mapi do zaključka postopka njegove naslednje (oz. ponovne) izvolitve. Nadalje organ opozarja, da je na rezultatih označeno, ali je bila zagotovljena reprezentativnost vzorca. Za reprezentativnost odgovorov je potrebno, da posameznika oceni vsaj polovica študentov, ki so vpisani v letnik oz. v posamezno skupino. Prav tako Računalniški center Univerze v Mariboru ne hrani rezultatov študentskih anket, saj ni upravljavec teh podatkov, ampak kot že omenjeno, le izvajalec obdelave podatkov. Organ je še navedel, da bi njim in njenim članicam, v kolikor bi Pooblaščenec vztrajal pri prvotni zahtevi, naložili ogromno dodatnega dela, saj bi v tem primeru od organa zahtevali podatke, ki jih organ ni dolžan hraniti in bi jih bilo potrebno pridobiti iz osebnih map posameznih visokošolskih učiteljev in sodelavcev na članicah. Tudi to pa ne bi bilo mogoče, če je bila v vmesnem obdobju izpeljana izvolitev.

Pooblaščenec je pri pregledu podatkov, vsebovanih na posredovani zgoščenki, ugotovil, da organ ni posredoval rezultatov študentskih anket za študijsko leto 2006/2007 za vse članice organa v celoti, saj so manjkali sledeči podatki za posamezno članico organa za študijsko leto 2006/2007:
-    Filozofska fakulteta (FF) za poletni semester;
-    Fakulteta za gradbeništvo (FG) za poletni semester;
-    Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) za poletni semester;
-    Fakulteta za kmetijstvo (FK) za poletni semester;
-    Fakulteta za logistiko (FL) za poletni semester;
-    Fakulteta za organizacijske vede (FOV) za poletni semester;
-    Fakulteta za strojništvo (FS) za poletni semester;
-    Fakulteta za zdravstvene vede (FZV) za poletni semester;
-    Medicinska fakulteta (MF) za poletni semester;
-    Pravna fakulteta (PF) za poletni semester ter
-    Fakulteta za policijsko-varnostne vede (FVV) za celotno študijsko leto.
V telefonskem pogovoru z dne 19. 9. 2007, o katerem je napravljen uradni zaznamek, je organ pojasnil, da teh anket še niso niti prejeli, niti obdelali in torej z rezultati še ne razpolagajo.

Ker je prosilec v svoji zahtevi navedel, da v kolikor bi bil postopek zbiranja podatkov precej hitrejši, bi se v zahtevi omejil na tista leta, za katera ima organ podatke že zbrane v računalniški bazi, je Pooblaščenec v telefonskem pogovoru, o katerem je napravljen uradni zaznamek, prosilca seznanil, da je prejel delne rezultate študentskih anket za študijsko leto 2006/2007 v elektronski obliki. Ker je prosilec dejal, da se naj zahteva, kot je navedel že v svoji zahtevi, omeji na rezultate, ki se vodijo v elektronski obliki in ki jih je organ posredoval Pooblaščencu, se je Pooblaščenec v postopku reševanja te pritožbe omejil le na prejete rezultate.


Pritožba je utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. Navedeni zavezanci morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07-ZŠtip (63/07 - popr.); v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugem odstavku 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

V 1. členu Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 65/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju Statut) je določeno, da je Univerza v Mariboru avtonomna, znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oz. strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe. Ustanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slovenija (3. člen Statuta). 11. člen Statuta določa, da Univerza zagotavlja razvoj znanosti, umetnosti in strok ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega, družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega področja. Univerza lahko prek svojih članic neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov s področij, naštetih v prvem odstavku tega člena. Univerza izvaja javna pooblastila.

V skladu s 43. členom ZViS se javna služba v visokem šolstvu določi z nacionalnim programom visokega šolstva, ki opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa (44. člen ZViS). Nacionalni program sprejme Državni zbor (prvi odstavek 45. člena ZViS). Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi (prvi odstavek 46. člena ZViS). Iz navedenih določb je torej razvidno, da je organ izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s prvim odstavkom 1. člena zavezanec po ZDIJZ.

Kot že rečeno, pa je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu, ki se nanaša na rezultate študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Eden izmed pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ter za začetek dela in opravljanje dejavnosti je, da so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa (3. alineja prvega odstavka 14. člena in 3. alineja drugega odstavka 16. člena ZViS).

179. člen Statuta določa, da delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovno - tehnična in druga dela kot svoj glavni poklic. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu s poklicno etiko in pri tem se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne politične dejavnosti.

Statut v členih 180. do 189. ureja položaj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Visokošolsko izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem Statutu pridobili ustrezen naziv.

Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.  Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oz. stroke in skrbijo za prenos tega znanja.

Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.

Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.

V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat univerze.

Podobno izhaja tudi iz 52. do 55. člena ZViS. Pooblaščenec ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da delo visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo programa, spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ. Organ je torej v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na opravljanje javne službe, zavezanec po ZDIJZ.

57. člen Statuta določa, da študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje. Nadalje 58. člen določa, da so študijski programi za pridobitev izobrazbe dodiplomski in podiplomski. Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.

V skladu z 58. a členom Statuta se študijski programi za pridobitev izobrazbe razvrščajo stopenjsko:
a) prva stopnja:
–    visokošolski strokovni študijski programi,
–    univerzitetni študijski programi;
b) druga stopnja:
–    magistrski študijski programi;
c) tretja stopnja:
–    doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. Enako razvrstitev študijskih programov za pridobitev izobrazbe v 33. členu določa tudi ZViS, v 34. členu ZViS pa je določeno, da študijske programe organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.

61. člen Statuta določa, da Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo. Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov.

Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut (63. člen Statuta). Iz omenjene določbe je jasno razvidno, da gre pri izrednem študiju le za tehnično drugačno izvedbo študija oziroma dobesedno za »možnostim študentov prilagojeno organizacijo in časovno razporeditev predavanj, seminarjev in vaj«.

Iz navedenih določb Statuta izhaja, da dodiplomski in podiplomski študij potekata v okviru nacionalnega programa visokega šolstva, ki določa javno službo v visokem šolstvu. Glede na navedeno je organ zavezanec po ZDIJZ tako v tistem delu njegove dejavnosti, ki je v povezavi z rednim študijem, kakor tudi v delu, ki je v povezavi z izrednim študijem, na dodiplomskem in podiplomskem študiju, saj le ta predstavlja izvajanje javne službe. To pomeni, da so tudi študentske mnenjske ankete, ki so v povezavi z rednim, izrednim, dodiplomskim in podiplomskim študijem, podvržene določbam ZDIJZ.

57. člen ZViS določa, da se postopek za izvolitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v naziv v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Drugi odstavek 90. člena Statuta določa, da postopke habilitacij predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V skladu z osmim odstavkom 55. člena ZViS, ki določa, da merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom, za visokošolske zavode, ki so članice univerze, pa merila določi senat univerze, je Senat organa na seji dne 21. 12. 2004 sprejel Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju Merila).

3. člen Meril določa, da so lahko v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo strokovne izkušnje v ustrezni praksi, katere ustreznost določi vsaka članica univerze, ter obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik. Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva tudi mnenje študentov o pedagoškem delu (7. točka 7. člena Meril). Komisija za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v ustrezni naziv izdela poročilo, ki mora vsebovati tudi mnenje o pedagoški usposobljenosti in uspešnosti kandidata, posebej tudi mnenje študentov (34. člen Meril).

Glede na navedeno so podlaga za izdelavo mnenja komisiji ravno podatki o študentskih anketah. Hkrati pa je iz Meril razvidno, da je potrebno študentske ankete izvajati le za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ne pa tudi za znanstvene delavce, saj se zanje pedagoška usposobljenost ne ugotavlja. Izvajanje študentske ankete o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Mariboru je organ uredil z Navodili o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Mariboru (v nadaljevanju Navodila) z dne 15. 11. 2006. Študentska anketa o pedagoškem delu je mnenjska anketa, s katero študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu in je podlaga za pripravo mnenja študentskega sveta članice o pedagoškem delu posameznega visokošolskega učitelja ali sodelavca (drugi odstavek 1. člena Navodil).

Študentska anketa se izvaja z namenom:
•    pridobivanja informacij s strani študenta (uporabnika) ocenjevanem visokošolskem učitelju oz. sodelavcu in dekanu članice glede posameznikovega pedagoškega dela in odnosa do študentov;
•    pridobivanja informacij organom članice Univerze o kakovosti pedagoškega dela;
•    ugotavljanja in odpravljanja morebitnih pomanjkljivosti pri pedagoškem delu;
•    oblikovanja mnenja študentov o pedagoškem delu in odnosu posameznega visokošolskega učitelja oz. sodelavca do študentov v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
•    ustvarjanja pozitivne tekmovalne klime med zaposlenimi (tretji odstavek 1. člena Navodil).

Pooblaščenec ugotavlja, da delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo študijskega programa,  spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ, zato so tudi ankete, ki izvajajo za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, povezane z opravljanjem javne službe organa.

2. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?
Preizkus, ali so zahtevane informacije javnega značaja, lahko Pooblaščenec po zgoraj navedeni opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane dokumente. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahteva prosilca temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec pozval organ za dostavo zahtevanih dokumentov.

Organ je Pooblaščencu posredoval zgoščenko o študentskih anketah za študijsko leto 2006/2007, ki vsebuje 18 map v Microsoft Excell-ovi obliki, in sicer: EPF poletni; EPF zimski; FERI poletni;  FERI zimski; FF zimski; FG zimski; FKKT poletni; FK zimski; FL zimski; FNM poletni; FNM zimski; FOV zimski; FS zimski; FZV zimski; MF zimski; PEF zimski; PEF poletni; PF zimski.

Vsaka mapa vsebuje sledeče podatke:
-    Ime članice;
-    Študijsko leto in semester;
-    Izvajalec (ime in priimek);
-    VS (vrsta študija);
-    NS (način študija);
-    Program;
-    Letnik;
-    Predmet;
-    Dejavnost;
-    Povprečna ocena po odgovorih (1A, 1B, 2, 3, 4, 5, 6A, 6B);
-    Število odgovorov (1A, 1B, 2, 3, 4, 5, 6A, 6B);
-    SPO (skupna povprečna ocena);
-    Vpis;
-    Reprezentativnost vzorca (1A, 1B, 2, 3, 4, 5, 6A, 6B).

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz navedenega, rezultati študentskih anket izpolnjujejo vse tri pogoje informacije javnega značaja, saj se nahajajo v materializirani obliki, izvirajo iz delovnega področja organa in organ z njimi razpolaga.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke. Na tej podlagi je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali so ti podatki zaščiteni kot osebni podatki in obenem, ali obstaja kakšna od izjem od prostega dostopa do zahtevanih informacij, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Takšen preizkus nalaga Pooblaščencu drugi odstavek 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Rezultati študentskih anket se nanašajo na visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki sodelujejo v pedagoškem procesu in so zaposleni pri organu ali pa na sodelavce, ki na podlagi civilne pogodbe z organom sodelujejo v pedagoškem procesu, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno obravnaval navedene visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.

3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Rezultati študentskih anket, vezani na ime in priimek visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, predstavljajo po mnenju organa osebni podatek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ. Na tem mestu je treba opozoriti na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zadevnem primeru gre nedvomno za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije št. U 831/2007-7, z dne 24. 10. 2007, kjer navaja sledeče: »Vendar pa je glede tega že zakonodajalec v določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ opravil tehtanje med individualno pravico do dostopa do informacije (1. odstavek 39. člena Ustave), do varstva osebnega podatka (38. člena Ustave) in javnim interesom (da so razkritja ne pride), in je to razmerje razrešil tako, da javnega interesa za nerazkritje informacije, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije, ni. Zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in ker se razlog za prenehanje sodniške službe v konkretni zadevi ne nanaša na (zasebne) zdravstvene razloge, kar pa bi kljub določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevalo uporabo načela sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave), sodišče tudi ni štelo, da bi morala tožena stranka dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanaša odločba o potrditvi ocene sodniške službe in o prenehanju sodniške službe, da sodeluje v upravnem postopku.«      

Pooblaščenec je preveril in ugotovil, da se rezultati študentskih anket nanašajo samo na vprašanja, povezana z delom visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Iz posredovanega vzorca ankete je razvidno, da so študenti ocenjevali le sledeče kategorije:
1.    Predavanja, seminarji, vaje
a)    prihaja pripravljen, vsebine podaja jasno in razumljivo
b)    spodbuja razmišljanje in intelektualno radovednost
2.    Sodelovanje s študenti (upošteva pobude študentov, spodbuja aktivno sodelovanje študentov v študijskem procesu)
3.    Pomoč, usmerjenost, mentorstvo (daje razumljiva navodila, svetuje in usmerja pri pripravi seminarskih nalog, poročil in drugih študijskih obveznosti)
4.    Točnost, dostopnost (ob dogovorjenem času – predavanja, seminarji, govorilne ure,…- je dostopen)
5.    Literatura in viri
a)    so dostopni
b)    so sodobni in razumljivi
6.    Splošna ocena pedagoškega dela.

Iz navedenih vprašanj je razvidno, da so študenti ocenjevali le delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev in da se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika. Iz vsega navedenega sledi, da so visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci relevanten del sistema visokega šolstva, zato njihovih imen in priimkov ter rezultatov študentskih anket v zvezi z opravljanjem njihovega dela v procesu javne službe ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.

Glede na navedeno so navedbe organa v izpodbijani odločbi, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, neutemeljene, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja, ki jih je zaradi prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ javnosti ne le dovoljeno, temveč potrebno razkriti.

4. Test interesa javnosti
Nadalje je Pooblaščenec obravnaval tudi podatke visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi civilne pogodbe, ter izvedel tudi tako imenovani test javnega interesa. Omenjeni test je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki določa 11 izjem od prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
 - za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
 -za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku;
 - za podatke iz 5. točke prvega odstavka.

Z uvedbo testa javnega interesa v ZDIJZ se je Republika Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi zakonsko določene izjeme od dostopa do informacij javnega značaja obravnavajo s pridržkom. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Gre za test tehtanja. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je potrebno odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Potrebno je torej razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, javno šolstvo, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja rezultatov študentskih anket, ki so vezane na opravljanje dela visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v okviru javne službe, močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa.

Iz 1. člena ZVOP-1-UPB1 izhaja, da je namen ZVOP-1-UPB1 preprečevanje posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1-UPB1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Pooblaščenec zgolj primeroma predstavlja tendence sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka), iz katerega izhajajo osebni podatki (imena in priimki) predstavnikov Generalnega direktorata Komisije „Notranji trg in finančne storitve“, ministrstva za trgovino in industrijo Združenega kraljestva in predstavnikov zveze pivovarn na skupnem trgu (v nadaljevanju ZPST), ki so sodelovali na sestanku z dne 11. oktobra 1996. Sodišče je opozorilo, da lahko institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika. Tako je sodišče presodilo, da četudi posameznik nasprotuje posredovanju njegovih osebnih podatkov, to ne more preprečiti posredovanja teh podatkov, če to posredovanje ne slabi varstva zasebnosti in integritete posameznika, kot to zahteva člen 4(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43; v nadaljevanju Uredba št. 1049/2001). To pomeni, da je treba zato, da bi lahko ugotovili, ali se v obravnavani zadevi uporabi izjema iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, preučiti, ali dostop javnosti do imen udeležencev sestanka z dne 11. oktobra 1996 lahko dejansko in resnično ogroža varstvo zasebnosti in integritete zadevnih oseb. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Besedilo zapisnika se ne sklicuje na fizične osebe, ampak na zadevne subjekte, kot je ZPST, GD „Notranji trg in finančne storitve“ ali ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu in so se posledice odločitev, sprejetih na sestanku, nanašale na zastopane subjekte in ne na njihove predstavnike osebno. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da dejstvo, da zapisnik vsebuje imena predstavnikov, ne posega v zasebnost zadevnih oseb, ker so te na sestanku prisostvovale kot predstavniki njihovih organizacij. Poleg tega zapisnik ne vsebuje posamičnih mnenj teh oseb, ampak stališča subjektov, ki jih te osebe predstavljajo. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena. Sodišče je odločilo, da razkritje zadevnih imen ne pomeni vmešavanja v zasebnost oseb, ki so sodelovale na sestanku, in ne ogroža varstva njihove zasebnosti in integritete njihove osebnosti in ker v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj v zvezi z obstojem grožnje za varstvo zasebnosti in integritete posameznika, zahtevan v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, tudi zavrnitev zadevne osebe ne bi preprečila razkritja.

Pooblaščenec je prav tako presojal, kako bi v zadevnem primeru razkritje imena in priimka ter rezultata ankete visokošolskega učitelja in sodelavca, ki opravlja svoje pedagoško delo na podlagi civilne pogodbe, ogrozilo varnost zasebnosti in dostojanstva posameznika.  Kot že navedeno, se rezultati študentskih anket nanašajo samo na vprašanja, povezana z delom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, saj so študenti ocenjevali le delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev in se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika. Rezultati anket se torej nanašajo na fizično osebo, kot del institucije, tj. organa in razkritje študentskih mnenj, ki se nanašajo na opravljanje poklicne dejavnosti visokošolskega učitelja in sodelavca, tudi na podlagi civilne pogodbe, ne more pomeniti vmešavanja v zasebnost visokošolskega učitelja in sodelavca in tudi ne ogroža njegovega dostojanstva. Pooblaščenec tako pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za neupravičen poseg v zasebnost visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, saj  ime in priimek ter rezultat študentske ankete, ni varovan osebni podatek, ker gre za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela. Delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, je namreč povezano z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva, torej javne službe. Eden ključnih pogojev za opravljanje dejavnosti javne službe in izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva je, da so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa. Kot že navedeno, so visokošolski učitelji nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa in pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oz. stroke in skrbijo za prenos tega znanja (drugi in tretji odstavek 52. člena ZViS). Visokošolski sodelavci pa sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (drugi odstavek 54. člena ZViS). Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci so tiste osebe, ki morajo izpolnjevati določene pogoje, med drugim pogoje za imenovanje v naziv. Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazati znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, ali imajo strokovne izkušnje v ustrezni praksi, katere ustreznost določi vsaka članica univerze, ter ali obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva mnenje študentov o pedagoškem delu (7. točka 7. člena Meril), saj komisija za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v ustrezni naziv izdela poročilo, ki mora vsebovati tudi mnenje o pedagoški usposobljenosti in uspešnosti kandidata, posebej tudi mnenje študentov (34. člen Meril). Mnenje študentov je tako eden izmed pogojev v habilitacijskem postopku in je torej v povezavi z opravljanjem dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, tj. izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva. Tako ni mogoče ločiti oziroma postavljati visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi civilne pogodbe v drugačen položaj kot pa visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, saj vsi sodelujejo v pedagoškem procesu in so dejanski oz. neposredni izvajalci javne službe visokega šolstva.

Po mnenju Pooblaščenca javni interes za razkritje rezultatov študentskih anket, iz katerih je razvidna ocena študentov o opravljenem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev, nedvomno pretehta nad interesom za omejitev dostopa. Javnost ima namreč nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so tiste nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri posameznem visokošolskem učitelju ali sodelavcu pri opravljanju svojega dela, t.j. dela v okviru javne službe. V javnem interesu je namreč, da izvajalci javnih služb v visokem šolstvu svoje delo opravljajo dobro, profesionalno, predvsem pa strokovno. Nasproti navedenemu interesu javnosti pa v konkretnem primeru stoji pravica do varstva osebnih podatkov visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki pa je, kot že pojasnjeno, zaradi dejstva, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem njihovega dela, zelo zožena. Prav tako pa bo javnost rezultatov študentskih anket, kot izhaja iz namena izvajanja anket, povzročila pozitivno odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri pedagoškem delu, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med visokošolskimi učitelji in sodelavci ter omogočila splošno informacijo javnosti o kakovosti pedagoškega dela posameznika ali fakultete. Po mnenju Pooblaščenca razkritje rezultatov študentskih anket ne bo povzročilo negativnih posledic ali morebitne škode organu, temveč le pozitivne posledice in morebitno korist. Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru pravica javnosti vedeti nedvomno pretehta nad pravico visokošolskih učiteljev in sodelavcev kot fizičnih oseb do varstva svojih osebnih podatkov, ki so zbrani v rezultatih študentskih anket. Zgolj zaradi dejstva, da gre za ankete, ki so jih izpolnili študenti, ni mogoče odrekati velikega pomena in verodostojnosti, in sicer zlasti zato, ker so rezultati teh anket bistvenega pomena za opravljanje delovnega razmerja oziroma javne službe v visokem šolstvu.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati rezultate študentskih anket za študijsko leto 2006/2007 za sledeče semestre sledečih fakultet:
-    Ekonomsko poslovno fakulteto za zimski in poletni semester;
-    Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za zimski in poletni semester;
-    Filozofsko fakulteto za zimski semester;
-    Fakulteto za gradbeništvo za zimski semester;
-    Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo za poletni semester;
-    Fakulteto za kmetijstvo za zimski semester;
-    Fakulteto za logistiko za zimski semester;
-    Fakulteto za naravoslovje in matematiko za zimski in poletni semester;
-    Fakulteto za organizacijske vede za zimski semester;
-    Fakulteto za strojništvo za zimski semester;
-    Fakulteto za zdravstvene vede za zimski semester;
-    Medicinsko fakulteto za zimski semester;
-    Pedagoško fakulteto za zimski in poletni semester;
-    Pravno fakulteto za zimski semester.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka


Vročiti:
-    Borut Mekina, Mladina časopisno podjetje d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (z vročilnico),
-    Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (z vročilnico),
-    Arhiv, tu.