Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.11.2007
Naslov: Mekina Borut, novinar Mladine - Pravna fakulteta v Ljubljani
Številka: 021-70/2007/7
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Mediji, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

Številka: 021-70/2007/7                                               
Datum: 30. 11. 2007


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi novinarja Boruta Mekine za Mladino časopisno podjetje d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), z dne 16. 07. 2007, na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                          
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v obliki kopij posredovati rezultate študentskih anket rednega dodiplomskega študija od študijskega leta 2000/2001 dalje, in sicer sledeče dokumente rezultatov študentskih anket:
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za organe fakultete; ter
-    62 rezultatov študentskih anket 2000/01, ki se je začela izvajati dne 20. 11. 2001 in zaključila dne 20. 2. 2003, po izvajalcih.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 7. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v skladu z določbami ZDIJZ in 45. člena ZMed zahteval, da mu organ v zakonitem roku posreduje rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu. Glede oblike dokumentov je izrecno navedel, da jih želi, če je mogoče, v elektronski obliki, ali pa v obliki izpiska oziroma fotokopije od leta 2000 dalje, oziroma od začetka izvajanja anket. V dokumentih naj bodo poleg ocen razkrita še imena in priimki ocenjenih pedagoških delavcev.

O zahtevi prosilca je organ odločil in izdal zavrnilno odločbo brez številke, z dne 16. 7. 2007, zoper katero je prosilec dne 24. 7. 2007 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da ker je prosilec zaprosil za osebne podatke pedagoških delavcev, ki bi bili lahko z odločitvijo v tej zadevi prizadeti v svojih pravicah ter pravnih koristih, jim je organ na podlagi 44. člena ter prvega odstavka 143. člena ZUP priznal položaj stranke v postopku ter jih s svojim dopisom z dne 11. 7. 2007 pozval k podaji izjave o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe skladno z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Nadalje organ navaja, da je bilo pri obravnavi zahteve prosilca ugotovljeno, da podatki o rezultatih študentskih anket predstavljajo skladno s 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov osebni podatek, saj se nanašajo na posameznike. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V danem primeru prosilec zahteva podatke, ki so osebni podatki strank v postopku ter določeni kot izjema od posredovanja informacij skladno z ZDIJZ, zato organ navedenih podatkov ni upravičen posredovati. Navedene podatke bi lahko organ posredoval zgolj tedaj, če bi šlo za navedeno izjemo od varstva osebnih podatkov. V konkretnem primeru pa ni videti prevladujočega javnega interesa, zaradi katerega bi bilo potrebno omogočiti dostop do teh podatkov.

Pooblaščenec je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil pritožbo prosilca organu ter ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

Organ je pritožbo odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu ter navedel, da je po opravljenem formalnem preizkusu pritožba prosilca pravočasna, dovoljena, ter da jo je vložila upravičena oseba. Odstopu pritožbe je organ priložil dopis z dne 11. 7. 2007, s katerim je pozval visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce k sodelovanju v postopek ter 24 izjav visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

Pri pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni poslal vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, zato je organ z dopisom št. 021-70/2007/4, z dne 19. 9. 2007, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP pozval, da nemudoma pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, in sicer rezultate študentskih mnenjskih anket, s katerimi študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, od leta 2000 dalje oziroma od leta začetka izvajanja anket, v elektronski obliki ali pa v obliki izpiska oziroma fotokopij.

Organ se je na poziv odzval in v obliki kopij posredoval rezultate študentskih anket, in sicer sledeče dokumente rezultatov študentskih anket z naslovi:
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za organe fakultete; ter
-    62 rezultatov študentskih anket 2000/01, ki se je začela izvajati dne 20. 11. 2001 in zaključila dne 20. 2. 2003, po izvajalcih.

V telefonskem pogovoru z dne 23. 11. 2007 z organom, o katerem je napravljen tudi uradni zaznamek, je organ pojasnil, da ankete izvajajo samo za redni dodiplomski študij ter da je anketa enotna za celotno Univerzo v Ljubljani.


Pritožba je utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v skladu z 247. členom ZUP kot organ druge stopnje preizkusil prvostopenjsko odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. Navedeni zavezanci morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu RS urejena v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 ter spremembe in dopolnitve; v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen še v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/2007-ZŠtip (63/07 - popr.), v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugem odstavku 9. člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. člen ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

V skladu s 43. členom ZViS se javna služba v visokem šolstvu določi z nacionalnim programom visokega šolstva, ki opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa (44. člen ZViS). Nacionalni program sprejme Državni zbor (prvi odstavek 45. člena ZViS). Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi (prvi odstavek 46. člena ZViS).

Organ deluje v skladu z ZViS, s Pravili Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki jih je v prečiščeni obliki dne 23. marca 2005 sprejel senat organa in Statutom Univerze v Ljubljani. V 1. členu Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) je določeno, da je Univerza v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerzo sestavljajo članice. 13. člen Statuta pravi, da članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti. V 30. členu Statuta je določeno, da je članica univerze zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze. Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Glede na določbe ZViS in Statuta v povezavi z določbami ZDIJZ ter namenom ZDIJZ je članica tista, ki dejansko izvaja javno službo v visokem šolstvu, t. j. nacionalni program visokega šolstva in je kot taka v skladu s prvim odstavkom 1. člena tudi zavezanec po ZDIJZ. Prav tako pa članica tudi dejansko razpolaga z informacijami, ki jih je zahteval prosilec, saj je že iz dikcije prvega odstavka 1. člena ZDIJ, ki določa zavezance po ZDIJZ, razvidno, da so zavezanci tisti, ki razpolagajo z informacijami javnega značaja. Kljub temu, da članica ni samostojna pravna oseba, je zavezanec po ZDIJZ, saj izvaja javno službo. Javni zavodi so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ tudi, če nimajo pravne subjektivitete, saj so praviloma izvajalci javnih služb in zato zavezani kot takšni. Ker se zavodi praviloma ustanovijo za opravljanje javnih služb, gre za t.i. nesamostojne javne zavode brez pravne osebnosti. Poleg tega so zavezanci tudi zasebni zavodi s pravico javnosti, kadar na podlagi koncesije opravljajo javno službo. Enako velja za morebitne javne holdinge ne glede na to, ali imajo pravno subjektiviteto ali ne (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 131 - 132). Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ nedvomno spada med organe, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.  

Kot že rečeno, pa je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu, ki se nanaša na rezultate študentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Eden izmed pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ter za začetek dela in opravljanje dejavnosti je, da so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa (3. alineja prvega odstavka 14. člena in 3. alineja drugega odstavka 16. člena ZViS).

205. in 206. člen Statuta določata, da pedagoški proces univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega študija lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv. Program visokošolskega strokovnega študija lahko vodijo poleg visokošolskih učiteljev iz prvega odstavka tega člena tudi višji predavatelji in predavatelji. Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z zainteresirano članico sodelujejo tudi upokojeni učitelji univerze z ustreznim nazivom. Prav tako lahko v pedagoškem procesu dodiplomskega študija sodelujejo tudi visokošolski sodelavci. Nosilec predmeta lahko v skladu s potrebami študijskega programa povabi k sodelovanju pri obravnavi posameznih problemov ali tem priznane strokovnjake iz prakse, ki nimajo ustreznega naziva. Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so redno zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.

ZViS v členih 52. do 54. ureja položaj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.

Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.  Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oz. stroke in skrbijo za prenos tega znanja.

Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program.

Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje. Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.

Podobno izhaja tudi iz 207. do 209. člena Statuta. Pooblaščenec ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da delo visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo programa prve stopnje, t.j. dodiplomskega študijskega programa, spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ. Organ je torej v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na opravljanje javne službe, zavezanec po ZDIJZ.

57. člen ZViS določa, da se postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Senat Univerze v Ljubljani je na seji dne 16. 10. 2001 na podlagi 46. člena Statuta sprejel Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila). 3. člen Meril določa, da so lahko v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik. Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce in strokovne visokošolske sodelavce. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva tudi mnenje študentov o pedagoškem delu (7. točka 7. člena Meril). Nadalje 15. člena Meril določa, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, so osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah.

Kot že navedeno, se rezultati študentske ankete uporabljajo tudi v habilitacijskih postopkih, saj so v skladu s 1. členom Pravil o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev, ki jih je Senat Univerze v Ljubljani sprejel na 14. seji dne 13. 5. 2003 (v nadaljevanju Pravila), nameni študentske ankete:
-    informacija ocenjevanemu učitelju/sodelavcu (asistentu) o tem, kaj študenti menijo o njegovem pedagoškem delu;
-    osnova za mnenje študentskega sveta članice o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev ali sodelavcev;
-    informacija dekanu o pedagoškem delu posameznih učiteljev in sodelavcev;
-    informacija organom članice, o splošnem stanju pedagoškega dela.

Študenti ocenjujejo vse učitelje in asistente, ki so v preteklem letu (semestru) sodelovali v izvajanju pedagoškega procesa in so navedeni v Seznamu predavanj. Ocenjujejo se vsako leto, tako da so rezultati iz večjega števila let lahko osnova za pripravo študentskih habilitacijskih mnenj (prvi odstavek 8. člena Pravil). Rezultate obdelave dobijo ocenjeni učitelji in sodelavci, dekan in študentski predstavniki, ko pripravljajo mnenje v habilitacijskem postopku (prvi odstavek 15. člena Pravil).

Pooblaščenec ugotavlja, da delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvedbo rednega dodiplomskega študija,  spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ, zato so tudi ankete, ki se po navedbah organa izvajajo le za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce rednega dodiplomskega študija, povezane z opravljanjem javne službe organa.

2. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?
Preizkus, ali so zahtevane informacije javnega značaja, lahko Pooblaščenec po zgoraj navedeni opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane dokumente. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahteva prosilca temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec pozval organ za dostavo zahtevanih dokumentov.

Organ je, kot že navedeno, v obliki kopij posredoval rezultate študentskih anket rednega dodiplomskega študija od študijskega leta 2000/01 dalje.

Vsak posamezen dokument, ki je namenjen za posameznike in za organe fakultete, vsebuje sledeče podatke v obliki tabele:
-    ime in priimek visokošolskega učitelja ali sodelavca; ter
-    povprečje, standardni odklon in število ocen za posamezno vprašanje.

Dokumenti rezultatov študentskih anket, ki so namenjeni dekanu, pa vsebujejo le splošno oceno pedagoškega dela, in sicer ime in priimek visokošolskega učitelja ali sodelavca ter povprečje, standardni odklon in število ocen.

62 dokumentov  rezultatov študentskih anket 2000/01, ki se je začela izvajati dne 20. 11. 2001 in zaključila dne 20. 2. 2003, po izvajalcih, pa vsebuje le ime in priimek visokošolskega učitelja ali sodelavca, predmet, letnik ter odgovore (v %) za posamezno vprašanje.

Pooblaščenec ugotavlja, da so vprašanja za ankete od študijskega leta 2003/04 dalje enaka tako za visokošolske učitelje kot sodelavce, le da se prvo vprašanje pri visokošolskih učiteljih nanaša na predavanja, pri visokošolskih sodelavcih pa na vaje in praktični pouk. Vprašanja so sledeča:
1.    Predavanja/vaje, praktični pouk: prihaja pripravljen, predava povezano in razumljivo/ daje razumljiva navodila, pomaga pri delu;
2.    Vaje, seminarji, seminarske vaje, praktični pouk: daje razumljiva navodila, pomaga pri delu;
3.    Spodbuja k razmišljanju, samostojnemu delu;
4.    Preverjanje, kolokviji, izpiti: jasnost zahtev, postavljanja vprašanj, ocenjevanje;
5.    Točnost, dostopnost: ob dogovorjenem času, na govorilnih urah, po e-pošti;
6.    Pomoč, mentorstvo pri seminarskih, raziskovalnih, diplomskih nalogah;
7.    Odnos do študentov, študentk;
8.    Splošna ocena pedagoškega dela.

Vprašanja za anketo, ki se je izvajala od dne 20. 11. 2001 do dne 20. 2. 2003 pa so sledeča:
1.    Prihaja pripravljen/a na predavanja;
2.    Predava jasno strukturirano (tekom semestra);
3.    Predava razumljivo (pojasni pojme, o katerih govori);
4.    Spodbuja samostojno delo;
5.    Dosegljiv/a je na govorilnih urah oz. ob dogovorjenem času;
6.    Je korekten/a do študentov;
7.    Na izpitih je korekten/a;
8.    Predavanja sem obiskoval/a;
9.    Kolikokrat si opravljal/a izpit;
10.    Kakšna je ocena.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz navedenega, rezultati študentskih anket izpolnjujejo vse tri pogoje informacije javnega značaja, saj se nahajajo v materializirani obliki, izvirajo iz delovnega področja organa in organ z njimi razpolaga.

Pooblaščenec ugotavlja, da so se študentske ankete izvajale po vnaprej pripravljenem, s strani Univerze v Ljubljani predpisanem vprašalniku. 7. člen Pravil namreč določa, da se uporablja enotna oblika vprašalnika, ki vsebuje osnovne podatke o članici, oddelku, vrsti študijskega programa, in o študentu ter ime, priimek in šifro ocenjevanih učiteljev in asistentov. Odgovori na osem vprašanj se označijo na petstopenjski lestvici. Če študent na posamezno vprašanje ne more odgovoriti, pusti neoznačeno. Vprašalnik je prilagojen za optično branje odgovorov. Študenti na vprašalnik ne pišejo svojih mnenj in predlogov; temu so namenjene posebne ankete, ki jih izvajajo učitelji/asistenti sami. Ankete resda izpolnjujejo študenti, vendar gre za uradno predpisano anketo, ki ima tudi zavezujoče posledice, saj so rezultati anket osnova za pripravo študentskih habilitacijskih mnenj ter se na njihovi osnovi tudi analizirajo stanja na članici/oddelku ter pripravljajo predlogi za izboljšave pedagoškega dela. Zahtevane informacije nedvomno sodijo v okvir javnega–delovnopravnega delovanja organa, saj se nanašajo na osebe, ki so neposredni izvajalci javne službe.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke. Na tej podlagi je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali so ti podatki zaščiteni kot osebni podatki in obenem, ali obstaja kakšna od izjem od prostega dostopa do zahtevanih informacij, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
 
Rezultati študentskih anket se nanašajo na visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki sodelujejo v pedagoškem procesu in so zaposleni pri organu ali pa na sodelavce, ki na podlagi civilne pogodbe z organom sodelujejo v pedagoškem procesu, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno obravnaval navedene visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.

3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker organ v izpodbijani odločbi navaja, da gre za osebne podatke strank v postopku, Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da v obravnavanem primeru sicer ne vidi nobene potrebe, da bi morali v postopek dostopa do informacij javnega značaja, kot stranske udeležence pozvati osebe, na katere se rezultati študentskih anket nanašajo, zaradi zaščite svoje pravice do varstva osebnih podatkov. Stranski udeleženec je namreč v upravnem postopku le oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. »Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku (npr. lastnik oziroma imetnik pravice uporabe sosednjega zemljišča je pri izdaji gradbenega dovoljenja praviloma upravičeno zainteresiran, da nova gradnja ne bo prizadejala njegove pravice oziroma koristi …)« (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). Pri strankah, ki jih je organ pozval v postopek, takšnega materialnopravnega predpisa, ki bi nakazoval razmerje do upravne zadeve dostopa do informacij javnega značaja, ni mogoče zaslediti. Na samo odločitev o upravni zadevi tudi stranke, čigar osebna imena se pojavljajo v zahtevanem dokumentu, ne bi mogle vplivati. V temelju gre namreč za pravno, ne pa dejansko vprašanje.

Rezultati študentskih anket, vezani na ime in priimek visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, predstavljajo po mnenju organa osebni podatek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ. Na tem mestu je treba opozoriti na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zadevnem primeru gre nedvomno za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije št. U 831/2007-7, z dne 24. 10. 2007, kjer navaja sledeče: »Vendar pa je glede tega že zakonodajalec v določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ opravil tehtanje med individualno pravico do dostopa do informacije (1. odstavek 39. člena Ustave), do varstva osebnega podatka (38. člena Ustave) in javnim interesom (da so razkritja ne pride), in je to razmerje razrešil tako, da javnega interesa za nerazkritje informacije, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije, ni. Zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in ker se razlog za prenehanje sodniške službe v konkretni zadevi ne nanaša na (zasebne) zdravstvene razloge, kar pa bi kljub določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevalo uporabo načela sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave), sodišče tudi ni štelo, da bi morala tožena stranka dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanaša odločba o potrditvi ocene sodniške službe in o prenehanju sodniške službe, da sodeluje v upravnem postopku.«      

Pooblaščenec je preveril in ugotovil, da se rezultati študentskih anket nanašajo samo na vprašanja, povezana z delom visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Kot navedeno že zgoraj, so študenti ocenjevali le delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev in se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika. Iz vsega navedenega sledi, da so visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci relevanten del sistema visokega šolstva, zato njihovih imen in priimkov ter rezultatov študentskih anket v zvezi z opravljanjem njihovega dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi v procesu javne službe ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.

Glede na navedeno so navedbe organa v izpodbijani odločbi, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, neutemeljene, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja, ki jih je zaradi prve alineje 3. odst. 6.čl. ZDIJZ javnosti ne le dovoljeno, temveč potrebno razkriti.


4. Test interesa javnosti
Nadalje je Pooblaščenec obravnaval tudi podatke visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi civilne pogodbe, ter izvedel tudi tako imenovani test javnega interesa. Omenjeni test je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki določa 11 izjem od prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
 - za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
 -za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku;
 - za podatke iz 5. točke prvega odstavka.

Z uvedbo testa javnega interesa v ZDIJZ se je Republika Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi zakonsko določene izjeme od dostopa do informacij javnega značaja obravnavajo s pridržkom. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Gre za test tehtanja. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je potrebno odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Potrebno je torej razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, javno šolstvo, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja rezultatov študentskih anket, ki so vezane na opravljanje dela visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v okviru javne službe, močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa.

Iz 1. člena ZVOP-1-UPB1 izhaja, da je namen ZVOP-1-UPB1 preprečevanje posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1-UPB1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Pooblaščenec zgolj primeroma predstavlja tendence sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka), iz katerega izhajajo osebni podatki (imena in priimki) predstavnikov Generalnega direktorata Komisije „Notranji trg in finančne storitve“, ministrstva za trgovino in industrijo Združenega kraljestva in predstavnikov zveze pivovarn na skupnem trgu (v nadaljevanju ZPST), ki so sodelovali na sestanku z dne 11. oktobra 1996. Sodišče je opozorilo, da lahko institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika. Tako je sodišče presodilo, da četudi posameznik nasprotuje posredovanju njegovih osebnih podatkov, to ne more preprečiti posredovanja teh podatkov, če to posredovanje ne slabi varstva zasebnosti in integritete posameznika, kot to zahteva člen 4(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43; v nadaljevanju Uredba št. 1049/2001). To pomeni, da je treba zato, da bi lahko ugotovili, ali se v obravnavani zadevi uporabi izjema iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, preučiti, ali dostop javnosti do imen udeležencev sestanka z dne 11. oktobra 1996 lahko dejansko in resnično ogroža varstvo zasebnosti in integritete zadevnih oseb. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Besedilo zapisnika se ne sklicuje na fizične osebe, ampak na zadevne subjekte, kot je ZPST, GD „Notranji trg in finančne storitve“ ali ministrstvo za trgovino in industrijo Združenega kraljestva. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu in so se posledice odločitev, sprejetih na sestanku, nanašale na zastopane subjekte in ne na njihove predstavnike osebno. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da dejstvo, da zapisnik vsebuje imena predstavnikov, ne posega v zasebnost zadevnih oseb, ker so te na sestanku prisostvovale kot predstavniki njihovih organizacij. Poleg tega zapisnik ne vsebuje posamičnih mnenj teh oseb, ampak stališča subjektov, ki jih te osebe predstavljajo. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena. Sodišče je odločilo, da razkritje zadevnih imen ne pomeni vmešavanja v zasebnost oseb, ki so sodelovale na sestanku, in ne ogroža varstva njihove zasebnosti in integritete njihove osebnosti in ker v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj v zvezi z obstojem grožnje za varstvo zasebnosti in integritete posameznika, zahtevan v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001, tudi zavrnitev zadevne osebe ne bi preprečila razkritja.

Pooblaščenec je prav tako presojal, kako bi v zadevnem primeru razkritje imena in priimka ter rezultata ankete visokošolskega učitelja in sodelavca, ki na podlagi civilne pogodbe izvršuje svoje obveznosti v okviru nacionalnega programa visokega šolskega, ogrozilo varnost zasebnosti in dostojanstva visokošolskega učitelja ali sodelavca. Kot že navedeno, se rezultati študentskih anket nanašajo samo na vprašanja, povezana z delom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, saj so študenti ocenjevali le delo visokošolskih učiteljev in sodelavcev in se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika. Rezultati anket se torej nanašajo na fizično osebo, kot del institucije, tj. organa in razkritje rezultatov študentskih mnenj, ki se nanašajo na opravljanje poklicne dejavnosti visokošolskega učitelja in sodelavca, tudi na podlagi civilne pogodbe, ne more pomeniti vmešavanja v zasebnost visokošolskega učitelja ali sodelavca in tudi ne ogroža njegovega dostojanstva. Pooblaščenec tako pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za neupravičen poseg v zasebnost visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, saj  ime in priimek ter rezultat študentske ankete, ni varovan osebni podatek, ker gre za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela. Delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, je namreč povezano z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva, torej javne službe. Eden ključnih pogojev za opravljanje dejavnosti javne službe in izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva je, da so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa. Kot že navedeno, so visokošolski učitelji nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa in pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oz. stroke in skrbijo za prenos tega znanja (drugi in tretji odstavek 52. člena ZViS). Visokošolski sodelavci pa sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (drugi odstavek 54. člena ZViS). Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci so tiste osebe, ki morajo izpolnjevati določene pogoje, med drugim pogoje za imenovanje v naziv. Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazati znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, ali imajo strokovne izkušnje v ustrezni praksi, katere ustreznost določi vsaka članica univerze, ter ali obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik. Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva mnenje študentov o pedagoškem delu, ki se oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Mnenje študentov je tako eden izmed pogojev v habilitacijskem postopku in je torej v povezavi z opravljanjem dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, tj. izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva. Tako ni mogoče ločiti oziroma postavljati visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi civilne pogodbe v drugačen položaj kot pa visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki sodelujejo v pedagoškem procesu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, saj vsi sodelujejo v pedagoškem procesu in so dejanski oz. neposredni izvajalci javne službe visokega šolstva.

Po mnenju Pooblaščenca javni interes za razkritje rezultatov študentskih anket, iz katerih je razvidna ocena študentov o opravljenem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev, nedvomno pretehta nad interesom za omejitev dostopa. Javnost ima namreč nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so tiste nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri posameznem visokošolskem učitelju ali sodelavcu pri opravljanju svojega dela, t.j. dela v okviru javne službe. V javnem interesu je namreč, da izvajalci javnih služb v visokem šolstvu svoje delo opravljajo dobro, profesionalno, predvsem pa strokovno. Nasproti navedenemu interesu javnosti pa v konkretnem primeru stoji pravica do varstva osebnih podatkov visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki pa je, kot že pojasnjeno, zaradi dejstva, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem njihovega dela, zelo zožena. Prav tako pa bo javnost rezultatov študentskih anket, kot izhaja iz namena izvajanja anket, povzročila pozitivno odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri pedagoškem delu, ustvarjanje pozitivne tekmovalne klime med visokošolskimi učitelji in sodelavci ter omogočila splošno informacijo javnosti o kakovosti pedagoškega dela posameznika ali fakultete na splošno. Po mnenju Pooblaščenca razkritje rezultatov študentskih anket ne bo povzročilo negativnih posledic ali morebitne škode organu, temveč le pozitivne posledice in morebitno korist. Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru pravica javnosti vedeti nedvomno pretehta nad pravico visokošolskih učiteljev in sodelavcev kot fizičnih oseb do varstva svojih osebnih podatkov, ki so zbrani v rezultatih študentskih anket. Zgolj zaradi dejstva, da gre za ankete, ki so jih izpolnili študenti, ni mogoče odrekati velikega pomena in verodostojnosti, in sicer zlasti zato, ker so rezultati teh anket bistvenega pomena za opravljanje delovnega razmerja oziroma javne službe v visokem šolstvu.


Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v obliki kopij posredovati rezultate študentskih anket rednega dodiplomskega študija od študijskega leta 2000/2001 dalje, in sicer sledeče dokumente rezultatov študentskih anket:
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za dekana;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 03-04; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 04-05; pravo; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za organe fakultete;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; učitelji; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za dekana; splošna ocena pedagoškega dela;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za posameznike;
-    Študentska anketa o pedagoškem delu 05-06; PF; asistenti; za organe fakultete; ter
-    62 rezultatov študentskih anket 2000/01, katera se je začela izvajati dne 20. 11. 2001 in zaključila dne 20. 2. 2003, po izvajalcih.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka



Vročiti:
-    Borut Mekina, Mladina časopisno podjetje d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (z vročilnico),
-    Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (z vročilnico),
-    Arhiv, tu.