Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.06.2012
Naslov: Matej Rodela, novinar Radia Koper - Študentska organizacija Univerze na Primorskem
Številka: 090-54/2012/11
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopijo pogodb, ki jih ima organ sklenjene za pravno svetovanje in drugimi pravnimi osebami. Organ je izdal odločbo s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu posredoval določene pogodbe, zavrnil pa je dostop do pogodbe o pravnem svetovanju z odvetnico, ker naj bi ta predstavljala poslovno skrivnost. Prosilec je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pogodba o pravnem svetovanju pravilno označena kot poslovna skrivnost, vendar pa določeni podatki navedeni v pogodbi v skladu z ZGD ne morejo biti poslovna skrivnost – podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje svetovalno pogodbo z delnim dostopom kot ga je določil Pooblaščenec.

ODLOČBA:
Številka: 090-54/2012/11
Datum: 11. 6. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Mateja Rodela, Ulica OF 15, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Študentske organizacije Univerze na Primorskem, Pristaniška ulica 3, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), številka D-0-028/2012 z dne 7. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 21. 2. 2012 se delno ugodi in se druga alineja prve točke odločbe št. D-0-028/2012 z dne 7. 2. 2012 odpravi.  Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo pogodbe o pravni pomoči in plačilu odvetniških storitev ter stroškov št. 049/2009 z dne 1. 9. 2009, s pripadajočim aneksom št. 104/2010 z dne 14. 4. 2010, pri čemer je organ dolžan v pogodbi v celoti prekriti 1., 2., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člen pogodbe ter 2. in 3. člen aneksa k pogodbi.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca kot neutemeljena zavrne.

3.    V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 11. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ pošlje naslednjo dokumentacijo:
-    pogodbe, ki jih ima Študentska organizacija Univerze na Primorskem sklenjene z Univerzo na Primorskem,
-    pogodbo, sklenjeno s podjetjem Duval d.o.o.,
-    pogodbo, sklenjeno s podjetjem Garmond d.o.o.,
-    pogodbo, sklenjeno s podjetjem Europlesk d.o.o.,
-    pogodbe o svetovanju.

Organ je prosilcu dne 7. 2. 2012 z odločbo zavrnil zahtevo glede pogodbe, sklenjene s podjetjem Europlesk d.o.o, ker ta ne obstaja in glede svetovalne pogodbe, ki jo ima organ sklenjeno z drugimi osebami za pravna svetovanja, ker naj bi ta predstavljala poslovno skrivnost.

Zahtevi prosilca je organ ugodil glede  pogodb, ki jih ima Študentska organizacija Univerze na Primorskem sklenjene z Univerzo na Primorskem, pogodbe s podjetjem Duval d.o.o. in pogodbe s podjetjem Garmond d.o.o.. Prosilcu je organ omogočil vpogled.

Prosilec je dne 22. 2. 2012 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. D-0-028/2012 z dne 7. 2. 2012. Organ je pritožbo dne 27. 2. 2012 na podlagi 245. člena ZUP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Prosilec v pritožbi navaja, da mu organ ni posredoval zahtevanih podatkov po pošti, kot je to v zahtevku za vpogled v informacije javnega značaja zapisal. Prosilec navaja, da je po njegovih podatkih podjetje Europlesk d.o.o. lastnik prostorov v katerih deluje organ, zato se mu zdi nenavadno, da ni z njimi nobene sklenjene pogodbe.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec je glede pritožbenih navedb prosilca, da mu organ ni posredoval zahtevanih podatkov po pošti, kot je to zapisal v zahtevku za vpogled v informacije javnega značaja, ugotovil, da je prišlo s strani prosilca do napačne uporabe termina »vpogled«. Pooblaščenec je natančno pregledal zahtevo prosilca z dne 22. 11. 2011 ter opazil, da prosilec res v svojem pisanju vedno zahteva vpogled v informacije – kot je to razumel organ, vendar pa je prosilec na obrazcu organa za dostop do informacij javnega značaja v rubriki »način pridobitve« izrecno označil, da želi prejeti fotokopije zahtevane informacije. Pooblaščenec je dne 17. 4. 2012 poklical organ in mu pojasnil, da je prišlo do neljube napake pri uporabi termina »vpogled« s strani prosilca in da naj, glede na to, da so ugodili vpogledu (torej odločili, da zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije), prosilcu pošljejo še fotokopije zahtevanih informacij po pošti.

Prosilec je dne 18. 5. 2012 Pooblaščencu poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da mu je organ posredoval fotokopije pogodb, sklenjenih z Univerzo na Primorskem ter pogodbi s podjetjema Duval ter Garmond. Prosilec je poudaril, da mu organ ni posredoval pogodbe o pravnem svetovanju. 

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Upravno sodišče je s sodbo III U 523/2010-8 potrdilo odločbo Pooblaščenca, da je Študentska organizacija Univerze na Primorskem zavezan organ po ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.

3. Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da  je organ v postopku odločanja na prvi stopnji, dne 25. 1. 2012 pravilno pozval v postopek podjetje Duval d.o.o., podjetje Garmond d.o.o., Univerzo na Primorskem ter odvetnico …….. kot stranke, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločba. Na dopis je odgovorila odvetnica ………., ki je dopisu z dne 3. 2. 2012 pojasnila, da pogodba za svetovanje predstavlja poslovno skrivnost in zato nasprotuje javnemu razkritju teh podatkov. Na dopis je odgovorila tudi Univerza na Primorskem, vendar pa pogodbe z njo niso predmet tega postopka, zato v tem postopku Univerza na Primorskem ni stranski udeleženec.

V skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP je organ druge stopnje, torej Pooblaščenec, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in jim določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je Pooblaščenec pritožbo prosilca poslal odvetnici ………. v morebitni odgovor, da se (kot stranska udeleženka) izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.

Odvetnica je dne 25. 5. 2012 v odgovoru Pooblaščencu ponovno poudarila, da svetovalna pogodba predstavlja poslovno skrivnost ter zraven priložila Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti v odvetniški pisarni odvetnice ……...

3. Splošno o informacijah javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

 Že samo dejstvo, da gre za svetovalne pogodbe, katerih predmet je svetovanje pri izpolnjevanju zakonitih pristojnosti organa, napeljuje na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu. Organ v odločbi ni zanikal samega obstoja svetovalne pogodbe z odvetnico, dostop je zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Dokument torej obstaja in se nahaja v materializirani obliki pri organu.

Enako pa ne velja za pogodbo organa s podjetjem Europlesk d.o.o., s to pogodbo organ, po njegovih navedbah, ne razpolaga. Organ je obstoj pogodbe z Europleskom d.o.o. zanikal že v sami odločbi številka D-0-028/2012 z dne 7. 2. 2012, kasneje, dne 17. 4. 2012, pa je Pooblaščencu v telefonskem razgovoru pojasnil, da pogodba ne obstaja, organ pogodbe z Europleskom d.o.o. ni nikoli sklenil in da sploh ne ve, kako naj še na drugačen način pojasni, da pogodbe nima, da ne obstaja.

Prosilec je v pritožbi dne 22. 2. 2012 navedel, da bi pogodba z Europleskom d.o.o. verjetno morala obstajati, saj naj bi po njegovih informacijah podjetje Europlesk bilo lastnik poslovnih prostorov organa. Pooblaščenec je pri organu dne 6. 6. 2012 preveril navedbe prosilca. Pooblaščenec je organu poslal elektronsko sporočilo s vprašanjem, kdo je lastnik poslovnih prostorov organa. Organ je dne 6. 6. 2012 odgovoril, da Europlesk d.o.o. ni lastnik njihovih poslovnih prostorov ter navedel ime in priimek lastnika njihovih poslovnih prostorov. Organ je zraven poslal še parcelno številko, da se je Pooblaščenec z vpogledom v zemljiško knjigo lahko sam prepričal, ali so navedbe organa resnične.

Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v tem delu zahteve prosilca ne obstaja, saj organ s pogodbo z Europleskom d.o.o., ki jo zahteva prosilec, ne razpolaga. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevan dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.  V tem delu je torej, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je predmet nadaljnje presoje v tem pritožbenem postopku naslednji dokument:
-    Pogodba o pravni pomoči in plačilu odvetniških storitev ter stroškov št. 049/2009 z dne 1. 9. 2009 (ter pripadajoči aneks št. 1 št. 104/2010 z dne 14. 4. 2010) v nadaljevanju pogodba.

4. Dostop

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.

Poslovna skrivnost

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).

Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna.

Odvetnica se je sklicevala na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti v odvetniški pisarni odvetnice ………., kar pomeni, da je v obravnavanem primeru potrebno zahtevano pogodbo obravnavati v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Zato je Pooblaščenec najprej presojal, ali so izpolnjene zahteve, ki jih določa zakon za subjektivni kriterij.

Subjektivni kriterij zahteva izrecno odredbo družbe o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilnik o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Odredba je lahko bolj ali manj konkretna, ZGD-1 pa zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti dodaja v zvezi s to odredbo še dve zahtevi, in sicer, da mora biti odredba pisna in da morajo biti z njo seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).

Po pregledu Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti v odvetniški pisarni odvetnice …….., je Pooblaščenec ugotovil, da izpolnjuje tako pogoj seznanitve oseb v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1, kot tudi pogoj, da je bil izdan preden je bila sklenjena pogodba o pravni pomoči.
 
Prvi odstavek 40. člena ZGD-1 določa, da mora družba s sklepom določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovorne osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Organ je bil že ob sklenitvi pogodbe o pravni pomoči s pravilnikom seznanjen, pravilnik sam pa izpolnjuje tudi oba pogoja – način varovanja (5. člen pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti) in osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (3. člen pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti). V 2. členu pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti so naštete listine, postopki in podatki, ki za odvetniško pisarno predstavljajo poslovno skrivnost, med naštetim so tudi vse pogodbe, sklenjene med odvetniško pisarno in njenimi poslovnimi partnerji, zaposlenimi, zunanjimi sodelavci ali katerimikoli drugimi sopogodbeniki. Po mnenju Pooblaščenca med te pogodbe spada tudi pogodba o pravni pomoči, ki jo je odvetnica sklenila z organom.

Pooblaščenec je na podlagi navedenega ugotovil, da so izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, kar pomeni, da se ni mogoče spuščati v presojo pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni potrebno dokazovati, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da le-ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Iz teh razlogov Pooblaščenec ni izvajal škodnega testa glede obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Pogodba je namreč varovana s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti v odvetniški pisarni odvetnice ……….., kot to določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1, pri čemer Pooblaščenec pojasnjuje, da za obstoj poslovne skrivnosti zadošča, da je izpolnjen eden izmed obeh kriterijev po 39. čl. ZGD-1 (subjektivni ali objektivni).
 
Podatki, ki se ne morejo določiti za poslovno skrivnost

V obravnavanem primeru pa je treba  presoditi tudi vprašanje, ali pogodba vsebuje informacije, ki so javne že po zakonu. ZGD-1 namreč v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatki, ki so po zakonu javni, tako ne morejo biti poslovna skrivnost. Absolutno varstvo podatkov, ki jih gospodarski subjekti utegnejo razglasiti ali šteti za poslovno skrivnost, se mora namreč umakniti do te mere, da je omogočen učinkovit nadzor javnosti. Med opredelitvami oziroma določitvami poslovne skrivnosti v 2. členu Pravilnika že sama odvetnica v šesti alineji priznava javnost tistih podatkov o poslovanju, ki jih odvetniška pisarna pošilja zunanjim ustanovam, ki so javni po ZDIJZ.

Pooblaščenec je podrobno pregledal samo vsebino pogodbe o pravnem zastopanju, sklenjeno med odvetnico ………… in organom št. 049/2009 z dne 1. 9. 2009 s pripadajočim aneksom št. 1. V pogodbi so urejene pravice in dolžnosti obeh strank, pogodba pa ureja tudi način in višino plačila odvetnici. V slednjem delu gre po oceni Pooblaščenca za podatke o finančnem poslovanju organa, ki je kot tak po svoji naravi zavezan k transparentnemu delovanju in učinkoviti porabi javnih sredstev. V navedenem primeru je tako treba upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre namreč za podatke o finančnem poslovanju organa in izplačilih odvetnici, kar predstavlja podatke o porabi javnih sredstev. Organ se namreč, v skladu z določili Zakona o skupnosti študentov, financira predvsem iz proračunov in od koncesijskih dajatev, zato Pooblaščenec ne dvomi, da se organ v pretežnem delu financira iz javnih sredstev.

Ker gre za porabo javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca, že na podlagi zgoraj navedene 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja organa zagotovo podana. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, pomemben pa je tudi interes javnosti do poštenega in strokovnega delovanja organa. Organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije, torej organ, ne delujejo samo v korist študentov oziroma mlade populacije, ampak tudi v interesu razvoja in napredka univerz, lokalnih skupnosti, širše regije in Republike Slovenije (tako Upravno sodišče v sodbi U 523/2010-8). V obravnavanem primeru gre za poslovno razmerje med odvetnico in osebo javnega prava. Glede na navedeno se mora vsak, ki vstopa v tako razmerje, še posebej zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.

Na tem mestu ne bo odveč opozoriti, da ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki služi trem funkcijam: demokratični, nadzorni in gospodarski, pri čemer je v konkretni zadevi osrednjega pomena druga funkcija. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). V tej zadevi je prišla še posebej do izraza funkcija nadzora nad porabo javnih sredstev. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in širšega javnega sektorja, kamor sodi tudi organ in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo javne službe ali javna pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo, dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil ter preprečuje zlorabe in korupcijo.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da se na način in višino plačila odvetnice, torej na porabo sredstev organa – porabo javnih sredstev, nanašajo naslednji členi pogodbe: 3. člen (nagrada odvetnici), 4. člen (izdatki odvetnice), 5. člen (obračunavanje storitev), 6. člen (plačilo storitev). Prav tako se na porabo javnih sredstev nanaša 1. člen aneksa k pogodbi št. 104/2010 z dne 14. 4. 2010.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da poslovno skrivnost predstavljajo 1., 2. in 7. do 19. člen pogodbe o pravni pomoči in plačilu odvetniških storitev ter stroškov št. 049/2009 z dne 1. 9. 2009 ter 2. in 3. člen aneksa k pogodbi št. 104/2010 z dne 14. 4. 2010. V tem delu gre za izjemo po 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zato je Pooblaščenec odločil, da se dostop do tega dela pogodbe zavrne. Organ je dolžan izvesti delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ in prekriti podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Osebni podatki

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec ugotavlja, da pogodba vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek, funkcijo podpisnika pogodbe s strani organa ter ime, priimek, naslov odvetnice, podpisnice pogodbe. 

Dopustnost razkritja osebnih podatkov

Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

Med varovane osebne podatke ne sodijo ime, priimek in naslov odvetnice, ki so navedeni v zahtevani pogodbi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu, v pogodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (UL RS, št. 18/1993, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Iz teh razlogov niso varovani osebni podatki odvetnice, saj v konkretnem postopku ne nastopa kot fizična oseba, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Upoštevaje 1. člen Zakona o odvetništvu, se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije in je javno dostopen na njeni spletni strani. 

Glede osebnih podatkov direktorja organa Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov. Ime, priimek in funkcija direktorja organa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj njihovo javnost določa ZPRS-1.

Druge izjeme od prostega dostopa

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.

5. Sklepno

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil drugo alineja prve točke odločbe št. D-0-028/2012 z dne 7. 2. 2012 ter v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na pogodbo z Europlesk d.o.o., je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga,  kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Organ je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo pogodbe o pravni pomoči in plačilu odvetniških storitev ter stroškov št. 049/2009 z dne 1. 9. 2009 s pripadajočim aneksom št. 104/2010 z dne 14. 4. 2010 v roku 31 dni od vročitve odločbe, pri čemer je organ dolžan v celoti prekriti 1., 2., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člen pogodbe ter 2. in 3. člen aneksa k pogodbi.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.





Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca                              



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka