Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.07.2006
Naslov: Lovska družina Vitomarci zoper molk Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož
Številka: 0900-225/2006/6
Kategorija: Ali je organ zavezanec?
Status: Zavrnjeno


Šifra: 0900-225/2006/6                           
Datum: 21.07.06

Informacijski pooblaščenec, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Lovske družine Vitomarci, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, ki jo zastopa  Milan Kuri (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, Potrčeva 45, 2250 Ptuj, ki jo zastopa Mirko Obran (v nadaljevanju Zveza), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:



Pritožba zaradi molka in zahteva se kot neutemeljeni zavrneta.

O b r a z l o ž i t e v:



Prosilec je dne 11. 5. 2006 na Zvezo podal zahtevo za izdajo fotokopij Odloka Okrajnega ljudskega odbora Ptuj št. 233/8-51 z dne 21. 4. 1951 in pogodbe, sklenjene med občino Ptuj in Lovsko družino Juršinci z dne 14. 1. 1967, pri čemer se je izrecno skliceval na določbe ZDIJZ.

Ker Zveza na zahtevo v zakonitem roku ni odgovorila, je prosilec dne 13. 6. 2006 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je z dopisom šif. 0900-225/2006/2 z dne 14. 6. 2006 pozval Zvezo, da mu v roku treh dni sporoči razloge za zamudo.

Pooblaščenec je dne 21. 6. 2006 od Zveze v vednost prejel odgovor št. 81/06 z dne 19. 6. 2006, ki je bil naslovljen na prosilca in v katerem pojasnjuje, da je prosilcu že dne 31. 5. 2006 z dopisom št. 72/06 poslala odgovor, pri čemer meni, da ga ta verjetno ni prejel. Zveza je odgovoru priložila tudi kopijo prvotnega dopisa, v katerem je pojasnila, da zahtevanih dokumentov v svojih zbirkah nima, ter obenem napotila prosilca na pristojne organe, pri katerih bi dokumente verjetno lahko pridobil oziroma vanje vpogledal.

Pooblaščenec je dne 26. 6. 2006 od prosilca v vednost prejel dopis, ki ga je naslovil kot: »Odgovor na prilogo dopisa št. 81/06 (72/06)«. V omenjenem dopisu, ki je bil naslovljen na Zvezo, prosilec izraža nestrinjanje z obrazložitvijo Zveze v kateri ta zatrjuje, da zahtevanih dokumentov nima na razpolago. Dne 7. 7. 2006 je Zveza z dopisom šif. 87/06 odstopila zadevo Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.

Pooblaščenec je zgoraj omenjeni »Odgovor na prilogo dopisa št. 81/06 (72/06)« obravnaval kot pritožbo zaradi molka.

Pritožba je neutemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da Zveza ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Zaradi tega se ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju prvostopenjskega organa o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja je primarnega pomena vprašanje, ali je organ sploh zavezanec po ZDIJZ.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Pooblaščenec ugotavlja, da Zveza ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Zveza torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja.

Zveza deluje kot zveza društev po 16. členu Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljevanju ZDru-1), ki določa, da lahko najmanj dve društvi ustanovita zvezo društev. Dejstvo o formalnem statusu Zveze je razvidno tudi iz odločbe UE Ptuj št. 215-183/2005-02-0604051 z dne 6. 12. 2004, s katero je bila zveza vpisana v register društev. Ker se določbe ZDru-1 smiselno uporabljajo tudi za zveze društev, lahko Zvezo opredelimo kot pravno osebo zasebnega prava, ki je pravno osebnost pridobila z vpisom v register društev. Gre torej za samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji skladno z ZDru-1, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04; v nadaljevanju ZDLov-1) v 18. členu določa, da dejavnosti javne službe iz 19. člena tega zakona opravlja Zavod za gozdove,  posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije. Med nalogami lovskih organizacij so v 21. členu ločeno naštete tiste, ki jih opravljajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, Lovska zveza Slovenije ter območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom. Pri tem je v 22. členu določeno, da se nekatere naloge opravljajo kot javno pooblastilo. V 24. in 25. členu je določeno še, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču se podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Pri tem kot koncedent nastopa Republika Slovenija, kot koncesionar pa posamezna lovska družina. Lastninska pravica države, ki jo ima nad divjadjo, ima za posledico, da je za upravljanje z loviščem in trajnostno gospodarjenje z divjadjo s strani drugih oseb potrebna koncesija. Koncesijo podeli država pravni osebi, ki izpolnjuje v zakonu določene pogoje. Pri upravljanju z divjadjo gre za podelitev (prenos) lovske pravice oziroma za razmerje med državo kot dajalcem koncesije (lovske pravice) in lovsko družino, kateri država podeli lovišče v upravljanje (lovsko pravico), ki je sicer po naravi stvari pridržana državi (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1). Vlada podzakonskega akta o podelitvi koncesije lovskim družinam za upravljanje z loviščem še ni sprejela, zato do podelitve koncesije nadaljujejo z upravljanjem v loviščih dosedanji upravljavci - predvsem lovske družine (drugi odstavek 81. člena ZDLov-1). Trenutno na območju Republike Slovenije deluje 416 lovskih družin, ki so v veliki večini še vedno združene v 18 območnih zvez lovskih družin oziroma lovskih zvez, te pa naprej v Lovsko zvezo Slovenije.

ZDLov-1 v 64. členu med lovske organizacije ne prišteva območnih zvez lovskih družin. V 21. in 22. členu sicer govori o »območnih združenjih upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom« (v nadaljevanju: območno združenje), ki kot javno pooblastilo v javnem interesu opravljajo letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi, vendar ta območna združenja statusno pravno niso zveze društev v smislu ZDru-1 in tudi niso katere koli druge pravne osebe zasebnega ali javnega prava. Gre za posebno (obvezno) obliko združevanja, ki jo od upravljavcev lovišč v lovsko - upravljavskih območjih zahteva 4. in 67. člen ZDLov-1. Območna združenja imajo tudi svojevrstno notranjo organizacijsko strukturo, ki je drugačna od tiste, ki jo za društva (ali njihove zveze) določa ZDru-1. Prav tako so za vpis v evidenco območnih združenj določena drugačna pravila kot to velja za društva (ali njihove zveze). Navedeno stališče izhaja tudi iz Pravilnika o območnih združenjih upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 62/06), ki določa vsebino in vodenje seznama območnih združenj upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, postopek evidentiranja in sporočanje sprememb, vsebino pravil in začetek opravljanja nalog območnih združenj upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom.

Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da Zveza ni zavezanec javnega sektorja v širšem smislu, ker ni niti nosilec javnega pooblastila niti izvajalec javne službe, saj nanjo na nobeni podlagi ni bilo preneseno izvajanje posameznih javnih funkcij oziroma funkcij, ki so originarno v pristojnosti države ali lokalnih skupnosti.

Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP odločil o zahtevi prosilca in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pooblaščenec povsem na koncu tudi pojasnjuje, da prosilec svojo zahtevo za pridobitev pogodbe, sklenjene med občino Ptuj in Lovsko družino Juršinci, lahko naslovi na pristojen organ, ki izpolnjuje pogoje po določilu 1. člena ZDIJZ (v tem primeru je to Občina Ptuj). Odlok Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, ki ga prav tako zahteva prosilec, pa je splošni pravni akt, ki je bil kot tak objavljen v takratnem republiškem uradnem listu ali v uradni publikaciji takratne lokalne skupnosti in je prosto dostopen (prim. peti odstavek 6. čl. ZDIJZ).

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka