Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.01.2020
Naslov: LOGMAS TRANSPORT d.o.o. - HIT d.d.
Številka: 0902-16/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Zavezanec je s pisnim odgovorom zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega izpisa »VHODNA POŠTA«, ker z njim ne razpolaga, do zahtevanega videoposnetka in zahtevanih dokumentov o nepremičnini Kompleks nekdanje tovarne ABK pa iz razloga varovanja poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru v okvir definicije informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ nedvomno ni mogoče uvrstiti zahtevanega videoposnetka. V zvezi z zahtevanimi podatki o nepremičnini je IP nadalje ugotovil, da so v tem delu zahtevane informacije (ponudbe in informacije o vplačilih) nastale na podlagi oziroma v zvezi s pravnim poslom, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, zato jih je mogoče uvrstiti pod drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ, vendar pa po mnenju IP za njihovo razkritje ni podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki namreč ne bi omogočila razprave o pomembni družbeni problematiki, ki bi bila z vidika varovanja določene družbene dobrine v interesu širšega kroga ljudi. V delu zahteve, ki se nanaša na zahtevani izpis, pa je IP sledil utemeljitvi zavezanca, da z dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Povedano drugače, v tem delu zahteve niso izpolnjeni vsi osnovni pogoji za informacijo javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-16/2019/4

Datum: 23. 1. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter  prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe LOGMAS TRANSPORT d.o.o., Vrtojba, Mednarodni prehod 1, 5290 Šempeter pri Gorici, ki jo zastopa … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 12. 2019, zoper odgovor družbe HIT hoteli, igralnice, turizem d.d., Nova Gorica, Delpinova ulica 7A, 5000 Nova Gorica, … (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 19. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožba prosilca, z dne 30. 12. 2019, zoper odgovor družbe HIT hoteli, igralnice, turizem d.d., Nova Gorica, z dne 19. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 


Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 21. 11. 2019 zahteval od zavezanca posredovanje določenih informacij javnega značaja, in sicer:

  • izpis iz programa »VHODNA POŠTA« na dan 12. 11. 2019;
  • videoposnetek, iz katerega bo razvidno vložišče prosilca in vstop oseb v le-tega za 12. 11. 2019 in časovno obdobje 14.45 do 15.05;
  • vse ponudbe za nakup nepremičnine Kompleks nekdanje tovarne ABK, na naslovu Polje 1, Šempeter pri Gorici;
  • informacije o vplačnikih in datum plačila varščine za nakup prej navedene nepremičnine.

Podatke je zahteval v elektronskem zapisu, kot se trenutno hranijo v podatkovnih bazah. Navedel je, naj se informacije pošljejo na ustreznem nosilcu (CD, DVD zgoščenka, USB ključ, zunanji disk ali drugo) na naslov pooblaščencev ali na njihov spletni naslov pošte ali pa se omogoči vpogled v konkretno dokumentacijo in na podlagi vpogleda prepis listin na sedežu organa oziroma na kraju, kjer se navedenega dokumentacija hrani.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil z odgovorom z dne 19. 12. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor). Navedel je, da zahtevane informacije predstavljajo strogo varovano poslovno skrivnost družbe, še posebej dokler kupoprodajna pogodba za nepremičnino iz razpisa ni sklenjena in realizirana. V zvezi z izpisom iz programa »VHODNA POŠTA« na dan 12. 11. 2019, je navedel, da z navedenim programom ne razpolaga oziroma ga ne uporablja, niti ne uporablja nobenega podobnega programa, s katerim bi evidentiral tovrstne tipe pošiljk kot so bile zahtevane v razpisu. Prejem pošiljke na dan 12.11. 2019 je zavezanec evidentiral z ročno zaznambo časa prejema pošiljke  (z uro in minuto prejema) na sami pisemski ovojnici vsake izmed prejetih ponudb. Nadalje je navedel, da preostale zahteve temeljijo na predpostavki, da zahtevane informacije niso izvzete po 6. členu ZDIJZ, kar pa ne drži. Kot izhaja iz drugega odstavka poglavja »Obravnava prejetih ponudb« v razpisni dokumentaciji in temeljnega namena, za katerega je bila družba ustanovljena (z namenom lukrativnosti), je cilj razpisa sklenitev pogodbe z najugodnejšim (najvišjim) ponudnikom. Kot že navedeno, ker kupoprodajne pogodbe še niso sklenjene in realizirane, zahtevanih informacij ne more posredovati, ker bi lahko njihovo posredovanje povzročilo nepopravljivo škodo. Zahtevane informacije namreč predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca. Za poslovno skrivnost se po 2. členu ZPosS štejejo poslovne informacije, ki kumulativno izpolnjujejo tri pogoje:

  • da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • da ima tržno vrednost, in
  • da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo je ohranil kot skrivnost.

Prav vsem tem pogojem zadostijo vse informacije, ki so zahtevane iz točk b), c) in d).  Gre za informacije, ki niso splošno znane in dosegljive, saj jih zavezanec skrbno varuje na način da tretje osebe do njih ne morejo dostopati. Zavezanec je glede zahtevanih informacij tudi ukrepal tako, da jih je ohranil kot skrivnost. Ta ukrep jasno izhaja iz razpisnega pogoja, da mora biti ovojnica označena z opozorilom »Ne odpirajte - ponudba za nakup nepremičnine«, ter tudi s tem, ko je bilo odpiranje prispelih ponudb opravljeno v pričo le ozkega kroga Ijudi. Tržna vrednost informacij pa izhaja iz dejstva, da v tem trenutku kupoprodajna pogodba za nepremičnine še ni sklenjena in realizirana, pri čemer obstaja nevarnost, da bi lahko izbrani ponudnik zahtevane informacije izkoristil za ponoven začetek pogajanj glede pogodbenih pogojev ali v skrajnem primeru celo odstopil od sklenitve pogodbe, v posledici česar bi lahko prišlo do nižje končne cene nepremičnin. Prav tako ne gre za informacije, ki so javne, saj razpis ni podvržen nobenim določbam prisilne ureditve. Razpis je zavezanec oblikoval prosto, skladno z načelom 3. člena Obligacijskega zakonika. Ob upoštevanju napisanega, ZDUZ v 2. alineji prvega odstavka 6. člena zavezancu omogoča, da zavrne zahtevo za dostop do informacij, če se informacija nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost. Upoštevaje navedeno zavezanec meni, da utemeljeno in upravičeno zavrača zahtevo.

 

Prosilec je nato zoper odgovor zavezanca vložil pri IP pritožbo z dne 30. 12. 2019, in sicer:

- zaradi napačne uporabe materialnega prava;

- ker se v postopku pred izdajo akta ni ravnalo po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve;

- ker ni bilo dejansko stanje ugotovljeno pravilno in popolno oziroma je bila iz ugotovljenih dejstev napravljena napačna odločba o dejanskem stanju.

Navedel je, da s strani zavezanca opredeljene poslovne skrivnosti ne morejo uživati varstva, ker ne izpolnjujejo pogojev iz Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1]. Ta določa, da je lahko poslovna skrivnost le tisti podatek, pri katerem so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve, ki jih določa. Opredelitev poslovne skrivnosti je oblikovana tako, da zajema strokovno znanje in izkušnje, poslovne informacije in tehnološke informacije, kadar obstajata legitimni interes, da so še naprej zaupni, in legitimno pričakovanje, da se ohrani taka zaupnost. Poleg tega mora imeti to strokovno znanje, izkušnje ali informacije dejansko ali potencialno tržno vrednost, in šteje se, da gre za tržno vrednost, kadar je verjetno, da bi nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). Opredelitev poslovne skrivnosti tako izključuje nepomembne informacije, izkušnje, znanja in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo v okviru običajnih službenih nalog, izključuje pa tudi informacije, ki so splošno znane ali dostopne osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Zavezanec tako meni, da zahtevani posnetek ne predstavlja nerazkritega strokovnega znanja, izkušenj in poslovnih informacij, prav tako tudi zahtevani podatki o ponudbah in vplačnikih ne predstavljajo poslovne skrivnosti zavezanca, temveč kvečjemu poslovno skrivnost ponudnikov. Zavrnitev je torej neutemeljena. Ne glede na navedeno pa ocenjuje, da so v obravnavanem primeru podani pogoji za razkritje tudi na osnovi 6.a člena ZDIJZ. Poudaril je tudi, da je javni interes glede razkritja zahtevanega dokumenta močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanega (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Do interesa javnosti se je opredelil tudi na splošno, konkretno pa je navedel, da je v obravnavanem primeru utemeljen na okoliščini, da gre za prodajo nepremičnine »Kompleks nekdanje tovarne ABK«, za katerega je izkazano izjemno zanimanje javnosti, in zato je zahteva po zagotavljanju transparentnosti toliko bolj utemeljena.

 

IP je z dopisom, št. 0902-16/2019/2 z dne 8. 1. 2020, obvestil zavezanca, da je zoper njegov odgovor prejel pritožbo prosilca, ter ga pozval na posredovanje zahteve prosilca in odgovora naslovnika z dne 19. 12. 2019, na katerega se nanaša pritožba, z dokazilom o vročitvi odgovora, ter morebitno opredelitev do pritožbenih navedb.

 

Zavezanec je odgovor in zahtevane dokumente posredoval z dopisom z dne 17. 1. 2020. Ponovno je navedel, kar izhaja že iz izpodbijanega odgovora ter se še dodatno opredelil. Izpostavil je, da se je z izbranim ponudnikom v 12.6. točki Prodajne pogodbe za nepremičnine dogovoril, da predstavlja prodajna pogodba in vse njene sestavine poslovno skrivnost, kot sledi, citirano: »12.6. Pogodbene stranke se strinjajo, da ta Prodajna pogodba predstavlja poslovno skrivnost, in se vsaka od njih zavezuje, da bo razkrila vsebino te Prodajne pogodbe samo osebam v okviru svoje družbe in svojim svetovalcem, za katere je nujno, da jo poznajo zaradi priprave ali izvrševanja Prodajne pogodbe, pod pogojem, da jih zaveže enako kot je sama zavezana. Sicer pa določil te Prodajne pogodbe ni dopustno razkrivati, razen če je Pogodbena stranka k razkritju zavezana po zakonu ali na podlagi dokončne in pravnomočne odločitve državnega organa.«. V skladu s citirano določbo Prodajne pogodbe za nepremičnine zavezanca varuje tudi domneva iz 2. člena ZPosS, po kateri se domneva, da je zahteva, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo je ohranil kot skrivnost, izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, natanko kar sta storila zavezanec in izbrani ponudnik z določbo 12.6. Prodajne pogodbe za nepremičnine. Ker je citirana določba del Prodajne pogodbe za nepremičnine, ki jo je podpisal tudi ponudnik, je po drugi strani jasno, da je tudi ponudnik želel informacije iz Prodajne pogodbe za nepremičnine (ki so že po naravi ponudbe enake tistim v ponudbi) ohraniti kot poslovne skrivnosti. Iz te določbe konkludentno izhaja volja ponudnika, da njegova ponudba za nakup nepremične Kompleksa nekdanje tovarne ABK, na naslovu Polje 1, Šempeter pri Gorici, in informacije o vplačnikih in datumi vplačila varščine za nakup nepremičnine Kompleksa nekdanje tovarne ABK, na naslovu Polje 1, Šempeter pri Gorici, (kar zahteva prosilec s točkama c) in d)), tudi zanj predstavljajo poslovno skrivnost, na kar opozarja prosilec v zadnjem odstavku na tretji strani pritožbe. Prav tako pa pri zavezancu in izbranem ponudniku ostaja nevarnost nastanka škode, v kolikor bi bile zahtevane informacije izdane. Prodajna pogodba za nepremičnine je sicer res podpisana, vendar še ni realizirana (na način, da bi prešla lastninska pravica), kar pomeni, da lahko zavezancu še vedno nastane velika škoda, zaradi česar je interes organa za ohranitev zahtevanih informacij kot poslovnih skrivnosti, nesorazmerno večji od interesa prosilca po seznanitvi z zahtevanimi informacijami. Vsled napisanega je jasno, da je utemeljeno in obrazloženo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje informacij, saj zahtevane informacije predstavljajo ne le poslovne skrivnosti zavezanca, temveč tudi ponudnika. Pavšalne so tudi navedbe glede javnega interesa, saj nimajo podlage v dejanskem stanju. Test interesa javnosti je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javnosti in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisti, kar je »v interesu javnosti«. Kakor je moč razumeti pritožbo in pritožbene razloge, je prosilec kvečjemu želel utemeljiti, zakaj so zahtevane informacije »interesantne za javnost«, ne pa tudi zakaj bi naj bilo njihovo posredovanje »v interesu javnosti«. Vsekakor pa je tudi na podlagi napisanega jasno, da je interes zavezanca in ponudnika nesorazmerno večji kot bi bil interes javnosti, da pridobi te informacije. V postopku namreč ni šlo za postopek javnih naročil po določbah zakonodaje o javnih naročilih (ZJN-3, ZJNPOV, ZPVPJN), temveč le za prosto oblikovanje pravnih razmerij na podlagi obligacijskega prava. Da ne gre za postopek javnih naročil je jasno izhajalo tudi same vsebine razpisa organa. V skladu z napisanim je jasno, da je zavrnitev prošnje utemeljena in pravilna, saj je prosilec zahteval informacije brez vsakršne podlage. Da želi voditi postopek pri IP, čeprav za dostop do informacij nima niti interesa, še manj pa podlage v prisilnih predpisih, je očitno, da želi z nadaljnjim vodenjem zlorabiti institut pritožbe iz ZDIJZ ter z zlorabo priti do informacij, do katerih ni upravičen.

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca v celoti.

 

IP najprej ugotavlja, da je družba HIT hoteli, igralnice, turizem d.d., Nova Gorica, zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). Družba je kot zavezanec po 1.a členu ZDIJZ vpisana tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Iz navedenega registra tako izhaja, da znaša delež oseb javnega prava v kapitalu zavezancu 69,87660 % (Občina Rogaška Slatina, Mestna občina Novo mesto, Občina Kranjska gora, Občina Renče – Vogrsko, Občina Šempeter - Vrtojba in Republika Slovenija z 49,89640 % deležem).

 

Glede na to, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom niso zavezani po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom.

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Le-ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb informacija javnega značaja:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP je, upoštevaje predhodno navedeno definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ugotovil, da v obravnavanem primeru v okvir definicije informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ nedvomno ni mogoče uvrstiti zahtevanega videoposnetka. Povedano drugače, zahtevani videoposnetek ne predstavlja katerega od pravnih poslov po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in tako tudi ne informacije po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, prav tako pa tudi ne predstavlja informacije o vodilnih kadrih zavezanca, ki jih določa 2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne uzakonil drugačne ureditve oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ.

 

V zvezi z zahtevanimi podatki o nepremičnini Kompleks nekdanje tovarne ABK pa je IP ugotovil, da je mogoče zahtevane ponudbe in podatke o vplačilih uvrstiti med informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena, torej kot informacije, ki so neposredno povezane s pravnim poslom razpolaganja s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Prosilec sicer ni zahteval same pogodbe, torej pravnega posla (kar bi predstavljalo informacije po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ), vendar pa so v tem delu zahtevane informacije (ponudbe in informacije o vplačilih) nastale na podlagi oz. v zvezi s pravnim poslom, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, zato jih je mogoče uvrstiti pod drugi odstavek 4. a člena ZDIJZ. Iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ-C)[2] namreč izhaja, da pomenijo termini, ki se nanašajo na ravnanja s stvarnim premoženjem (pridobivanje, upravljanje in razpolaganje), smiselno enako, kot so opredeljeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS)[3]. Nedvomno sodijo nepremičnine med stvarno premoženje zavezanca, ravnanje s stvarnim premoženjem pa med drugim pomeni tudi razpolaganje z nepremičnino, kamor sodi vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo (četrta točka 3. člena ZSPDSLS), kot v obravnavanem primeru.

 

Ne glede na to pa po mnenju IP za njihovo razkritje ni podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki mora biti prav tako podan, da je takšna informacija prosto dostopna po drugem dostavku 4. a člena ZDIJZ. Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevane informacije predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Vendar IP poudarja, da omenjeno zatrjevanje pri presoji obstoja informacije javnega značaja po drugem odstavka 4. a člena ZDIJZ, ni relevantno. Zakonodajalec je namreč v omenjeni določbi navedel »ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (v katerem so določene izjeme od prostega dostopa)«, kar pomeni, da se pri presoji obstoja javnega interesa predhodno ne ugotavlja, ali zahtevana informacija morebiti predstavlja katero izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč izključno, ali je izkazan javni interes za razkritje. Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ni presojal oziroma ugotavljal, ali je zavezanec izkazal obstoj poslovne skrivnosti za predmetne podatke o nepremičnini, temveč je predmet presoje izključno vprašanje, ali je za razkritje podan javni interes.

 

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, ta pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Določena bo generalna klavzula, s katero bo izjemoma, ob izpolnjevanju določenih pogojev, mogoče razkriti druge informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, in ki se bo v praksi uporabljala izjemno redko in ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Predlagatelj zakona je izrecno poudaril tudi to, da je takšen "omejeni" test interesa javnosti bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

 

Kot izhaja iz odločb IP[4] in sodne prakse[5] se v teoriji poudarja, da ga je treba test interesa javnosti uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Kot že navedeno, javni interes glede razkritja je tako podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno, zgolj zaradi zanimanja javnosti in medijev ni dovolj.

 

Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec v zavrnilnem odgovoru med drugim navedel, da so navedbe prosilca glede javnega interesa pavšalne, saj nimajo podlage v dejanskem stanju. Do testa se je nato opredelil na splošno. Med drugim je navedel, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisti, kar je »v interesu javnosti«, in po njegovem mnenju je prosilec kvečjemu želel utemeljiti, zakaj so zahtevane informacije »interesantne za javnost«, ne pa tudi, zakaj bi naj bilo njihovo posredovanje »v interesu javnosti«. Konkretneje pa je navedel, da v postopku ni šlo za postopek javnih naročil po določbah zakonodaje o javnih naročilih (ZJN-3, ZJNPOV, ZPVPJN), temveč le za prosto oblikovanje pravnih razmerij na podlagi obligacijskega prava. Prosilec pa nasprotno meni, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanega, pri čemer se je do interesa javnosti opredelil prav tako na splošno, konkretno pa je navedel, da je v obravnavanem primeru utemeljen na okoliščini, da gre za prodajo nepremičnine »Kompleks nekdanje tovarne ABK«, za katero je izkazano izjemno zanimanje javnosti in zato je zahteva po zagotavljanju transparentnosti toliko bolj utemeljena.

 

IP je vpogledal v javno dostopno razpisno dokumentacijo v zvezi z Vabilom k oddaji nezavezujočih ponudb za nakup nepremičnin in premičnin zavezanca z dne 8. 5. 2019, ki se med drugim nanaša tudi na dokumente v zvezi s predmetno nepremičnino, ter tudi lokalne medijske objave. Nedvomno je mogoče ugotoviti, da se zahtevani podatki ne nanašajo na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, ali vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, niti ne na vprašanje, ki bi lahko imelo neposredne finančne posledice za državo ali lokalno skupnost. Prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi šlo v obravnavanem primeru za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. V obravnavanem primeru gre za prodajo nepremičnin, pri čemer se lokalne medijske objave nanašajo na samo prodajo nepremičnin posameznega kompleksa in ohranitev športnega centra, katerega prostori so del prodanih nepremičnin. V obravnavanem primeru torej ne gre za pomembna družbena vprašanja. Kot že navedeno, se medijske objave sicer nanašajo tudi na ohranitev športnega centra, vendar širše družbene razprave o tem IP ni zasledil, pri čemer je že iz objave z dne 14. 12. 2019 mogoče ugotoviti, da sta se šempetrska in novogoriška občina v zvezi s prostori športnega centra že dogovorili s kupcem.[6] Povedano drugače, seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki ne bi omogočila razprave o pomembni družbeni problematiki, ki bi bila z vidika varovanja določene družbene dobrine v interesu širšega kroga ljudi. IP se tako strinja z navedbami zavezanca, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar dejansko je »v interesu javnosti«, ter da je prosilec kvečjemu utemeljil, zakaj so zahtevane informacije »interesantne za javnost«, ne pa tudi zakaj bi naj bilo njihovo posredovanje »v interesu javnosti«.

 

Upoštevaje navedeno tako po mnenju IP v obravnavanem primeru ni podanega prevladujočega javnega interesa, na podlagi katerega bi se razkrili zahtevani podatki o nepremičnini Kompleks nekdanje tovarne ABK.

 

Glede zahtevanega izpisa iz programa »VHODNA POŠTA« se prosilec v pritožbi sicer ni posebej opredelil do navedb zavezanca v izpodbijanem odgovoru, kot je to pravilno ugotovil že zavezanec v opredelitvi do pritožbenih navedb, vendar se IP opredeljuje tudi do te zahtevane informacije, ker je mogoče iz uvoda pritožbe ugotoviti, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca v celoti. Zavezanec je v zvezi s tem navedel, da takšnega programa ne uporablja, ampak prejem pošiljk evidentira ročno. Povedano drugače, v tem delu glede zahtevanega dokumenta niso izpolnjeni vsi osnovni pogoji za informacijo javnega značaja, ker zavezanec ne razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki. Ob tem pa IP dodaja še, da tudi v primeru, če bi zavezanec razpolagal z zahtevanim izpisom iz programa, bi morala biti izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kot je IP podrobneje utemeljil že predhodno.

 

V zvezi z navedbami zavezanca, da je zavrnitev utemeljena in pravilna, saj je prosilec zahteval informacije brez vsakršne podlage, pa IP pripominja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije javnega značaja, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi zavezancu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna, vendar v delu obrazložena z napačnimi razlogi (pri zahtevanem videoposnetku ne gre za informacijo javnega značaja, pri zahtevanih podatkih o nepremičninah pa ni podan prevladujoč javni interes za razkritje). IP je tako pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega (v delu, ki se nanaša na izpis iz programa) in tretjega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[7] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[3] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.

[4] Npr. odločbe IP št. 090-136/2013/59, 090-293/2017 in št. 0902-3/2018/5.

[5] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1257/2011, št. I U 1520/2016-80 in št. III U 80/2018-30.

[6] https://www.primorski.eu/goriska/bliza-se-resitev-za-sportni-center-hit-MF412482

https://www.primorske.si/2019/11/28/sportni-center-hit-se-pet-let-na-voljo-sportni-(1)

https://go-portal.si/prodaja-sportnega-centra-hit-v-sempetru-5-let-na-voljo-uporabnikom/

https://www.regionalgoriska.si/novica/hit-sport-center-bo-kupila-sempetrska-obcina-do-12-milijona-iz-proracuna-in-z-zadolzitvijo

 

[7] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.