Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.04.2015
Naslov: Kovinastroj servis d.o.o. - Občina Zagorje ob Savi
Številka: 090-99/2015
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Javna naročila
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je med drugim v zvezi z javnim naročanjem zahteval vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga, da dobavljena oprema ne predstavlja informacije javnega značaja. V pritožbenem postopku je IP preučil naravo dobavljene in vgrajene opreme v kuhinjo zlasti z vidika ali ta, glede na svojo obliko, ustreza zakonski definiciji informacije javnega značaja ter njenim trem osnovnim materialnim kriterijem. Ugotovil je, da dobavljena in vgrajena oprema ne izpolnjuje enega od treh bistvenih materialnih kriterijev definicije informacije javnega značaja, saj oprema (fizično) ne predstavlja informacije v materializirani obliki oziroma kot določa 4. člen ZDIJZ v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kljub temu, da ZDIJZ napotuje h kar najširši interpretaciji pojma "dokument", pa IP dobavljene in vgrajene opreme ne more šteti za dokumente oziroma informacije niti v najširšem smislu. Glede na navedeno je IP pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-99/2015/2
Datum: 21. 4. 2015

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Kovinastroj servis d.o.o., Adamičeva cesta 44, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljevanju organ), št. 430-36/2014 z dne 25. 2. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Zagorje ob Savi št. 430-36/2014 z dne 25. 2. 2015 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 31. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v povezavi z izvajanjem predmeta javnega naročila »Vrtec Zagorje – investicijska enota »Smrkci« - oprema kuhinje z upoštevanjem okoljskih vidikov«, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 7. 2014, s številko objave 7294/2014, ki je bil oddan izbranemu ponudniku GO-ST d.o.o.. V okviru navedenega je zahteval dostop zlasti, vendar ne izključno, do sledečih informacij javnega značaja:
-    vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem;
-    vezano na dobavljeno opremo, dostop do končnega primopredajnega zapisnika in vseh morebitnih ostalih, tudi vmesnih, relevantnih dokumentov takšne narave, v kolikor je prišlo do delnih primopredaj ipd.;
-    dostop do sklenjene pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom oz. izvajalcem ter vseh morebitnih aneksov k predmetni pogodbi, ne glede na predmet aneksa;
-    vezano na tehnično dokumentacijo dobavljene opreme, dostop do vseh garancijskih listov in certifikatov, kot tudi do dokumentacije, iz katere izhaja izpolnjevanje zahtev glede energijske učinkovitosti ter temeljne okoljske zahteve, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju;
-    dostop do gradbene knjige oz. dnevnika in potrjevanja slednjih s strani nadzora;
-    do bančne garancije za dobro izvedbo;
-    do bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku;
-    do vseh izstavljenih računov s strani izbranega ponudnika oz. izvajalca GO-ST d.o.o.;
-    dostop do vseh komunikacij, drugih pisanj in dokumentov, ki so na kakršen koli način vezani na izvajanje predmeta navedenega javnega naročila;
-    dostop do vse ostale relevantne dokumentacije, vezane na izvedbo del in pogodbenih obveznosti v okviru navedenega javnega naročila.
Z navedeno dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki vpogleda in v obliki elektronskega zapisa (scan ali podobno, na USB ključku ali zgoščenki).

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 430-36/2014 z dne 25. 2. 2015, s katero je:
-    zahtevo, v delu, ki se nanaša na dejansko dobavljeno opremo na objektu samem, vpogled v gradbeno knjigo oz. dnevnik in potrjevanje slednjih s strani nadzora, vpogled v vse komunikacije, druga pisanja in v dokumente, ki so na kakršenkoli način vezani na izvajanje predmeta naročila, v celoti zavrnil in
-    zahtevi v delu, ki se nanaša na bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. MD 1427503524, bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku št. MD 1434504332 in izstavljeni račun s strani izbranega ponudnika oz. izvajalca GO-ST d. o. o. št. RA-01678-14 z dne 21. 11. 2014, delno ugodil tako, da je prekril osebne podatke.

Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil iz razlogov nepravilne uporabe določb postopka in nepravilne uporabe določb ZDIJZ. Predlaga, da se izpodbijana odločba v delu, v katerem organ zavrača »vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem« odpravi ter se zahtevi v tem delu ugodi. Navaja, da je organ predmetni del zahteve zavrnil na podlagi utemeljitve, da zahteva v tem delu ne ustreza informaciji javnega značaja. Prosilec izpostavlja, da stranski udeleženec takemu vpogledu na nasprotuje oz. kot izhaja iz izpodbijane odločbe, »nima zadržkov glede vpogleda«. Prosilec navaja, da restriktivna in zožujoča razlaga informacije javnega značaja, kot jo podaja organ v izpodbijani odločbi, ne upošteva namena ZDIJZ. Ta je prvenstveno v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev namena tega zakona, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Organ v konkretnem primeru sledi omejujočemu obsegu informacij in ne zasleduje namena samega zakona. Takšna odločitev organa ni v varstvu kakšnih koli zaupnosti ali interesov, temveč zgolj arbitrarna odločitev, da vpogleda ne omogoči, kljub temu, da stranski intervenient temu ne nasprotuje. Podatki o dejansko dobavljeni opremi so nedvomno podatki o porabi javnih sredstev, zato bi organ moral dovoliti seznanitev z dobavljeno opremo. Zgolj na tak način bi organ izkazal težnjo k zagotavljanju transparentnosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 430-36/2014 z dne 8. 4. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, kjer mu organ ni omogočil ogleda dejansko nabavljene opreme na samem objektu (prva alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe). Iz navedenega izhaja, da je predmet pritožbenega postopka presoja, ali dejansko dobavljena in vgrajena oprema na podlagi javnega naročila predstavlja informacijo javnega značaja in ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Povedano drugače, IP je naravo dobavljene in vgrajene opreme v kuhinjo preučil zlasti z vidika ali ta, glede na svojo obliko, ustreza zakonski definiciji informacije javnega značaja ter njenim trem osnovnim materialnim kriterijem.

Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ opredeljuje tri osnovne materialne kriterije za opredelitev informacije javnega značaja:
-    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
-    organ mora z njo razpolagati;
-    nahajati se mora v materializirani obliki.   

Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič in drugi, Ljubljana, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 2005) na 83. strani pojasnjuje materializirano obliko, v kateri se mora informacija nahajati. Zakon namreč določa, da se mora informacija nahajati v eni od materializiranih oblik, ki jih primeroma našteva ter zanje uporablja skupni izraz dokument. V zakonu naštetih pojavnih oblik dokumenta nikakor ne moremo razumeti kot izključnih, ker je jasno, da bo razvoj (zlasti informacijsko komunikacijske tehnologije) prinesel vrsto novih oblik "dokumentov" oziroma nosilcev informacij. Pojem dokumenta bi morali razlagati tako, da le-ta predstavlja vsak natisnjen, natipkan, narisan, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografiran, magnetno, optično, elektronsko ali kako drugače materializiran zapis. Takšno široko razumevanje pojavne oblike, v kateri se nahaja informacija javnega značaja, je prisotno tudi v pravu EU (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske Unije št. 1049/2001; Priporočilo Sveta Evrope št. 2, 2002).

Prav tako Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 106/2005 s spremembami in dopolnitvami), ki je obvezna za večino organov državne uprave, torej tudi za večino organov zavezancev, kot jih definira 1. člen ZDIJZ, določa, da so dokumentarno gradivo vse zadeve, dosjeji ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ javne uprave in druga gradiva, ki jih organ javne uprave prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Uredba definira dokument kot vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografsko, v elektronski obliki ali kako drugače narejen zapis, ki vsebuje podatke, pomembne za delo organa javne uprave.

Po preučitvi pravne teorije glede kriterija materializirane oblike je IP prosilčevo pritožbo glede zahteve za vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem, zavrnil. Dobavljena in vgrajena oprema namreč ne izpolnjujejo enega od treh bistvenih materialnih kriterijev definicije informacije javnega značaja, saj oprema (fizično) ne predstavlja informacije v materializirani obliki oziroma, kot določa 4. člen ZDIJZ, v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kljub temu, da tako ZDIJZ kot Komentar ZDIJZ napotujeta h kar najširši interpretaciji pojma "dokument", pa IP dobavljene in vgrajene opreme ne more šteti za dokumente oziroma informacije niti v najširšem smislu.

Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, saj je zahteva za dostop do informacij javnega značaja vezana na dokumente, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, kamor pa dobavljena in vgrajena oprema ne sodi.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, št. 430-36/2014 z dne 25. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                             
Vanja Zrimšek, univ.dipl.prav.,                                    
Svetovalka pri IP                      

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka