Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.03.2015
Naslov: Kovinastroj servis d.o.o. - Občina Piran
Številka: 090-63/2015
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Javna naročila
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je med drugim v zvezi z javnim naročanjem zahteval vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP preučil naravo dobavljene in vgrajene opreme v kuhinjo zlasti z vidika ali ta, glede na svojo obliko, ustreza zakonski definiciji informacije javnega značaja ter njenim trem osnovnim materialnim kriterijem. Ugotovil je, da dobavljena in vgrajena oprema ne izpolnjuje enega od treh bistvenih materialnih kriterijev definicije informacije javnega značaja, saj oprema (fizično) ne predstavlja informacije v materializirani obliki oziroma kot določa 4. člen ZDIJZ v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kljub temu, da ZDIJZ napotuje h kar najširši interpretaciji pojma "dokument", pa IP dobavljene in vgrajene opreme ne more šteti za dokumente oziroma informacije niti v najširšem smislu. Glede na navedeno je IP pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-63/2015/2
Datum: 23. 3. 2015

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Kovinastroj servis d.o.o., Adamičeva cesta 44, 1290 Grosuplje, ki ga zastopa….., direktor (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-1/2014-102 z dne 13. 2. 2015 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Piran št. 0901-1/2014-102 z dne 13. 2. 2015 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 31. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v povezavi z izvajanjem predmeta javnega naročila »Energetska sanacija in razširitev vrtca, dobava in montaža opreme v kuhinji z jedilnico OŠ Sečovlje« za sklop 2 (dobava in montaža kuhinjske opreme), ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 4. 2014, s številko objave JN4009/2014, konkretno za sklop 2 - dobava in montaža kuhinjske opreme, ki je bil oddan izbranemu ponudniku KOGAST SISTEMI d.o.o.. V okviru navedenega je zahteval dostop zlasti, vendar ne izključno, do sledečih informacij javnega značaja:
-    vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem;
-    vezano na dobavljeno opremo, dostop do končnega primopredajnega zapisnika in vseh morebitnih ostalih, tudi vmesnih, relevantnih dokumentov takšne narave, v kolikor je prišlo do delnih primopredaj ipd.;
-    dostop do sklenjene pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom oz. izvajalcem ter vseh morebitnih aneksov k predmetni pogodbi, ne glede na predmet aneksa;
-    vezano na tehnično dokumentacijo dobavljene opreme, dostop do vseh garancijskih listov in certifikatov, kot tudi do dokumentacije, iz katere izhaja izpolnjevanje zahtev glede energijske učinkovitosti ter temeljne okoljske zahteve, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju;
-    dostop do gradbene knjige oz. dnevnika in potrjevanja slednjih s strani nadzora;
-    do bančne garancije za dobro izvedbo;
-    do bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku;
-    do vseh izstavljenih računov s strani izbranega ponudnika oz. izvajalca KOGAST SISTEMI d.o.o.;
-    dostop do vseh komunikacij, drugih pisanj in dokumentov, ki so na kakršen koli način vezani na izvajanje predmeta navedenega javnega naročila za 2. sklop;
-    dostop do vse ostale relevantne dokumentacije, vezane na izvedbo del in pogodbenih obveznosti v okviru 2. sklopa navedenega javnega naročila.
Z navedeno dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki vpogleda in v obliki elektronskega zapisa (scan ali podobno, na USB ključku ali zgoščenki).

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-1/2014-102 z dne 13. 2. 2015, s katero je:
-    zahtevi za dostavo fotokopije prospektnega materiala, pridobljenega v okviru javnega naročila ter fotokopije dokumenta »Specifikacije kuhinjske opreme št. 12/13 za objekt: Osnovna šola in Vrtec Sečovlje « v celoti ugodil;
-    zahtevi za fotokopije pogodbe o dobavi opreme, primopredajnega zapisnika, računov in dobavnic delno ugodil tako, da je pri posameznih dokumentih prekril osebne podatke;
-    zahtevo za dostavo bančne garancije zavrnil, saj dokument ne obstaja ter
-    zahtevo za ogled dejansko nabavljene opreme na samem objektu zavrnil, ker je izbrani ponudnik postavitev opreme v kuhinji opredelil kot poslovno skrivnost.

Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil iz razlogov nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe določb materialnega predpisa in kršitev pravil postopka. Predlaga, da se 4. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči, da se mu omogoči vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem. Navaja, da je organ predmetni del zahteve zavrnil na podlagi utemeljitve stranskega udeleženca, saj je ta postavitev opreme v kuhinji opredelil kot poslovno skrivnost. Navedenemu razlogu za zavrnitev zahteve prosilec oporeka iz dveh razlogov:
-    stranski udeleženec je podal zjasnitev o informacijah javnega značaja v obsegu, ki presega okvire njegove vloge, kot jo določa ZUP. Organ je namreč stranskemu udeležencu priznal vlogo presojevalca upravičenosti zahteve, pri čemer pa takšna vloga, na podlagi ZDIJZ, ne more biti poverjena nobenemu drugemu subjektu, kot le organu. Informacije javnega značaja, povezane z izvajanjem predmetnega javnega naročila oziroma del, ki so bila po naročilo oddana, so namreč jasno deljena na tiste, na katere ima stranski udeleženec vpliv in bi jih, ob določenih predpostavkah, ki bi morale biti že izpolnjene, lahko zaščitil s poslovno skrivnostjo ter na tiste, ki so v izključni domeni organa in predstavljajo informacije javnega značaja, saj jih je moč neposredno subsumirati pod definicijo teh informacij po ZDIJZ. V okviru obravnavanega pogodbenega razmerja med organom in stranskim udeležencem je šlo za dobavo blaga, konkretno za dobavo opreme kuhinje. V tem primeru gre za prodajno pogodbo, ki jo lahko subsumiramo pod relevantna določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo; OZ). S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Upoštevaje dejstvo, da je bila oprema dobavljena in plačana, je tako izpolnjen namen prodajne pogodbe. Lastninska pravica na dobavljeni opremi je prešla na organ in kot taka nikakor ne more več biti v domeni stranskega udeleženca, kar je jasno že po definiciji lastninske pravice. Skladno z navedenim se tako stranski udeleženec ne more izrekati o konkretno obravnavani vsebini zahteve za dostop do informacij javnega značaja, če pa se že, pa takšno izrekanje ni pravno vzdržno in ga organ v okviru izpodbijane odločbe ne bi smel povzemati. Organ ima namreč nad opremo izključno pravico, v katero stranski udeleženec ne more posegati.
-    stranski udeleženec je predkludiran pri določitvi poslovne skrivnosti - posledično bi moral organ v 4. točki izreka izpodbijane odločbe odločiti drugače. Prav tako stranski udeleženec zatrjuje, da gre za konkurenčno prednost, in sicer glede dobavljene opreme, konkretno glede povezanosti strojev in naprav, nastavitvi strojev ter tehničnih rešitvah pri vgradnji strojev in aparatov za nadgradnjo postavitve le-teh ter da je ta nadgradnja plod razvoja stranskega udeleženca. Dejstvo je, da je bil v okviru definicije predmeta javnega naročila in tehničnih specifikacij predmet javnega naročila jasno specificiran. Organ je v fazi javnega naročanja definiral tehnične specifikacije za namen pridobitve med seboj primerljivih ponudb ter za namen transparentne oddaje javnega naročila na način, da se med ponudniki spoštuje načelo zagotavljanja konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov. Stranski udeleženec je v okviru predmetnega javnega naročila oddal popolno ponudbo in bil glede na merilo najugodnejši. Z organom je sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, pri čemer je njegova ponudba v polnosti zavezujoča. Predmet javnega naročila je bil izveden, dobavljena oprema pa prevzeta s strani organa. V okviru svojih zjasnitev, ki jih je stranski udeleženec podal, pa ta zatrjuje, da vgradnja aparatov in opreme ni vgrajena tako, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, temveč gre za drugačen način vgradnje, kot je bil predviden. Iz navedenega jasno izhaja, da je stranski udeleženec kršil pogodbena določila, saj ni izpolnil predmeta pogodbe tako, kot je bil k temu zavezan in kot je naročnik zahteval. Navedeno nedvomno predstavlja podlago za odgovornost stranskega udeleženca (civilno in kazensko). V primeru, da je bil naročnik s tem seznanjen, kar je nedvomno bil ali bi, skladno z načelom dobrega gospodarja, moral biti, pa odgovornost nosi tako sam organ kot odgovorne osebe organa. Skladno z navedenim je jasno izkazan interes javnosti za seznanitev z informacijami javnega značaja, vezanimi na samo vgrajeno opremo, saj bi test javnega interesa, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, nedvomno izkazal, da je seznanitev s takšnimi informacijami nujna, da se zagotovi transparentno in zakonito delovanje organa ter prepreči obstoj morebitnih slabih praks stranskega udeleženca.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 27. 2. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, kjer mu organ ni omogočil ogleda dejansko nabavljene opreme na samem objektu (4. točka izreka izpodbijane odločbe). Iz navedenega izhaja, da je predmet pritožbenega postopka presoja, ali dejansko dobavljena in vgrajena oprema na podlagi javnega naročila predstavlja informacijo javnega značaja in ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Povedano drugače, IP je naravo dobavljene in vgrajene opreme v kuhinjo preučil zlasti z vidika ali ta, glede na svojo obliko, ustreza zakonski definiciji informacije javnega značaja ter njenim trem osnovnim materialnim kriterijem.

Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ opredeljuje tri osnovne materialne kriterije za opredelitev informacije javnega značaja:
-    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
-    organ mora z njo razpolagati;
-    nahajati se mora v neki materializirani obliki.   

Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič in drugi, Ljubljana, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, 2005) na 83. strani pojasnjuje materializirano obliko, v kateri se mora informacija nahajati. Zakon namreč določa, da se mora informacija nahajati v eni od materializiranih oblik, ki jih primeroma našteva ter zanje uporablja skupni izraz dokument. V zakonu naštetih pojavnih oblik dokumenta nikakor ne moremo razumeti kot izključnih, ker je jasno, da bo razvoj (zlasti informacijsko komunikacijske tehnologije) prinesel vrsto novih oblik "dokumentov" oziroma nosilcev informacij. Pojem dokumenta bi morali razlagati tako, da le-ta predstavlja vsak natisnjen, natipkan, narisan, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografiran, magnetno, optično, elektronsko ali kako drugače materializiran zapis. Takšno široko razumevanje pojavne oblike, v kateri se nahaja informacija javnega značaja, je prisotno tudi v pravu EU (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske Unije št. 1049/2001; Priporočilo Sveta Evrope št. 2, 2002).

Prav tako Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 106/2005 s spremembami in dopolnitvami), ki je obvezna za večino organov državne uprave, torej tudi za večino organov zavezancev, kot jih definira 1. člen ZDIJZ, določa, da so dokumentarno gradivo vse zadeve, dosjeji ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ javne uprave in druga gradiva, ki jih organ javne uprave prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Uredba definira dokument kot vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografsko, v elektronski obliki ali kako drugače narejen zapis, ki vsebuje podatke, pomembne za delo organa javne uprave.

Po preučitvi pravne teorije glede kriterija materializirane oblike je IP prosilčevo pritožbo glede zahteve za vpogled v dejansko dobavljeno opremo na objektu samem, zavrnil. Dobavljena in vgrajena oprema namreč ne izpolnjujejo enega od treh bistvenih materialnih kriterijev definicije informacije javnega značaja, saj oprema (fizično) ne predstavlja informacije v materializirani obliki oziroma kot določa 4. člen ZDIJZ v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Kljub temu, da tako ZDIJZ kot Komentar ZDIJZ napotujeta h kar najširši interpretaciji pojma "dokument", pa IP dobavljene in vgrajene opreme ne more šteti za dokumente oziroma informacije niti v najširšem smislu.

Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (organ je namreč zahtevo za vpogled v dejansko dobavljeni in vgrajeno opremo zavrnil na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti), zavrnil, saj je zahteva za dostop do informacij javnega značaja vezana na dokumente, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, kamor pa dobavljena in vgrajena oprema ne sodi.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, št. 0901-1/2014-102 z dne 13. 2. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                    
Svetovalka IP                  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka