Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.06.2008
Naslov: KNSS Neodvisnost - Skupnost centrov za socialno delo Slovenije
Številka: 021-4/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Avtorsko delo
Status: Odobreno


Številka: 021-4/2008/                                              
Datum: 19. 6. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata rejniških družin KNSS Neodvisnost, Industrijska 13, 2000 Maribor, ki ga zastopa Betka Škerlak (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 1. 2008, zoper Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Samova 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožbi prosilca se ugodi.

2. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo kataloga nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo kot socialno varstvene storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi, skupaj z določitvijo standardov in normativov za izvajanje posameznih vrst nalog (nalog, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi).


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 28. 9. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja,  pri čemer je zahteval fotokopijo ali prepis:
1. kataloga nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo kot socialno varstvene storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi,
2. določitve standardov in normativov za izvajanje posameznih vrst nalog (nalog, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi).
Pri tem je prosilec navedel še, da je po njegovih podatkih Strokovni svet ministrice Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dne 16. 5. 2007 obravnaval Katalog nalog in ga sprejel.

Organ je na navedeno zahtevo odgovoril z dopisom, št. 457-090/2007 z dne 23. 10. 2007, v katerem je pojasnil, da je Strokovni svet Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dne 16. 5. 2007 obravnaval Katalog nalog in ga tudi sprejel, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa ga še ni potrdilo, niti ga ne bodo objavili v Uradnem listu Republike Slovenije. Organ je nadalje pojasnil, da se je odločil, da na uradno objavo s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ne bo več čakal in bo Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo (v nadaljevanju Katalog), izdal v knjižni obliki v roku enega meseca. Organ je navedel še, da toliko časa potrebuje, da vse tehnično izvede, in da bo Katalog tako javno in prosto dosegljiv vsem. Organ je na koncu dopisa prosil prosilca, da počaka ta mesec, da Katalog izide v knjižni obliki in mu bo takrat na voljo. Organ je dodal tudi, da če prosilcu to ni sprejemljivo, naj mu to sporoči.

Pooblaščenec je dne 30. 12. 2007 prejel pritožbo prosilca zoper molk organa z dne 29. 10. 2007, v kateri prosilec navaja, da organ dostopa ni zavrnil, niti ga prosilcu ni omogočil.

Pooblaščenec je skladno s prvim odstavkom 255. člena ZUP pozval organ, z dopisom št. 0900-183/2007/2 z dne 30. 10. 2007, naj mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.

Organ je prosilca z dopisom, št. 090-561/07 z dne 18. 12. 2007, obvestil, da je zahtevane informacije javnega značaja izdal v tiskani obliki, z naslovom »Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo«. Organ je pojasnil še, da prosilec lahko Katalog naroči kadarkoli in organ mu ga bo poslal po pošti. Cena enega izvoda je 13€ (DDV je že vključen v ceno) in poštni stroški.

Pooblaščenec je z dopisom, št. 0900-183/2007/6 z dne 27. 12. 2007, organ opozoril, da zgolj dopis, ki ga je naslovil na prosilca kot odgovor na njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in s katerim je zavrnil dostop do zahtevanih informacij, ne zadostuje. Ob tem je Pooblaščenec organ opozoril, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali knjižna izdaja). Iz pritožbe prosilca in priložene dokumentacije izhaja, da je prosilec zahteval informacije v obliki fotokopij dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v trenutku njegove zahteve in ne v obliki knjižne izdaje le-teh. Pooblaščenec je zato organ ponovno pozval, da o zahtevi prosilca nemudoma odloči z odločbo, ali pa mu omogoči dostop do zahtevanih informacij, in sicer v obliki, ki si jo je izbral prosilec.

Organ je prosilcu poslal dopis, št. 090-1/08 z dne 4. 1. 2008, v katerem je pojasnil, da se že dalj časa pogaja z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, da bi standarde in normative, ki jih je opredelil v dokumentu, ki je predmet zahteve, tudi objavili – kot celoto ali samo taksativno naštete naloge z normativom. Ker to do konca leta 2007 ni uspelo, normativi in standardi niso objavljeni kot uradno besedilo, kar je bil cilj organa. Organ pojasnjuje, da je prosilca že v prvem dopisu z dne 23. 10. 2007 prosil, da počaka na izdajo Kataloga v knjižni obliki, kar pa za prosilca ni bilo sprejemljivo. Organ je Katalog kot avtorsko delo predhodno zaščitil pri Avtorski agenciji za Slovenijo dne 6. 7. 2006 pod zaporedno številko vpisa v register R-058/06, vendar je ves čas upal, da ga bo ministrstvo vseeno objavilo kot priznan standard in normativ za naloge, ki jih izvajajo centri za socialno delo. V nadaljevanju dopisa je organ navedel, da ker Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dokumenta ne želi uradno objaviti, spada dokument pod določbo 25. člena ZDIJZ. Po mnenju organa je zahtevi prosilca ugodeno, zato ni potrebno izdajati odločbe. Ker pa je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ omogoča prosilcu seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.

Pooblaščenec je prosilcu poslal poziv, v katerem ga je pozval, naj sporoči ali glede na to, da je v zahtevi z dne 28. 9. 2007 zahteval informacijo javnega značaja v obliki fotokopije oziroma prepisa, organ pa mu je omogočil dostop v obliki vpogleda, vlaga pritožbo zato, ker mu ni bil omogočen dostop do informacije v obliki, ki jo je zahteval. 
 
Prosilec je odgovoril z dopisom z dne 14. 1. 2008, v katerem je pojasnil, da vlaga pritožbo zato, ker mu ni omogočen dostop do informacij, ki jih je zahteval. Nadalje prosilec navaja, da iz njegove vloge in pritožb izhaja, da je zahteval informacije v obliki fotokopij dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v trenutku, ko je bila zahteva podana in ne v obliki knjižne izdaje le-teh. Prosilec je še navedel, da pozivi na ogled v prostorih organa ali komercialno sporočilo o knjižni, avtorski izdaji zbranih informacij, niso oblike, kot jih je zahteval prosilec. Prosilec zaključuje, da dostop do informacij ni bil omogočen v taki obliki, kot je zahteval.

Pooblaščenec je organ z dopisom, št. 0900-183/2007/10 z dne 17. 1. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP in s prvim odstavkom 10. člena ZInfP pozval, da mu pošlje v izvirniku, to je brez prikritih podatkov, fotokopije naslednjih dokumentov, ki jih Pooblaščenec potrebuje v postopku reševanja pritožbe in s katerimi je organ razpolagal dne 28. 9. 2007, ko je prosilec prvič vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja:
-    katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo kot socialno varstvene storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi,
-    določitev standardov in normativov za izvajanje posameznih vrst nalog (nalog, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi).
Hkrati je Pooblaščenec prosil organ, da mu posreduje Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, ki ga je organ izdal v tiskani obliki in ga Pooblaščenec ravno tako potrebuje v postopku reševanja pritožbe.

Organ je zahtevane dokumente posredoval z dopisom, št. 090-33/2008 z dne 22. 1. 2008, v katerem je pojasnil, da sta dokumenta iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka sestavljena v enem, saj je v vsaki določeni nalogi zanjo opredeljen standard in ob tem določen tudi normativ. 
 
Pritožba je utemeljena.
 
1. Pojem informacije javnega značaja
 
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
 
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna izmed zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
 
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.    organ mora z njo razpolagati;
3.    nahajati se mora v neki materializirani obliki.
 
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ustanovljen na podlagi 52. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 121/91, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ) ter da na podlagi 68. a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06; v nadaljevanju ZSV) deluje kot skupnost javnih socialno varstvenih zavodov, v katero so povezani vsi centri za socialno delo na območju Republike Slovenije. Organu je med drugim, na podlagi 68. c člena ZSV, podeljeno javno pooblastilo na področju izvajanja dejavnosti centrov za socialno delo, in sicer organ določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo ter določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog.
 
Iz zgornjih navedb izhaja, da organ sodi med organe, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, informacija, ki jo je zahteval prosilec, pa sodi v delovno področje organa. V obravnavani zadevi prav tako ni sporno, da se zahtevana informacija nahaja v materializirani obliki, kar izhaja iz dejstva, da je organ informacije, ki so predmet zahteve v konkretnem primeru, posredoval Pooblaščencu.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, organ pa je v dopisu, št. 090-1/08 z dne 4. 1. 2008, zatrjeval, da prosilcu lahko omogoči le vpogled, ne pa fotokopij, ker zahtevana informacija sodi pod drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je ta informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
 
2. Obstoj izjeme po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ
 
Prosilec je dne 28. 9. 2008 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja,  pri čemer je zahteval fotokopijo ali prepis zahtevanih informacij. Organ je v dopisu, št. 090-1/08 z dne 4. 1. 2008, navedel, da je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, zato omogoča prosilcu seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Prosilec je v dopisu z dne 14. 1. 2008 pojasnil, da vlaga pritožbo zato, ker mu ni omogočen dostop do informacij v taki obliki, kot je zahteval.

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Če organ zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, prosilcu skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Če pa je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.

Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedene pravne podlage izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

Ker je prosilec zahteval fotokopije dokumenta, organ pa mu je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ dovolil vpogled, Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe presoja ključno vprašanje v obravnavanem primeru, in sicer, ali zahtevane informacije sodijo med informacije, ki so zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, oziroma ali ni avtorskopravno varstvo v obravnavanem primeru izključeno. V tem delu namreč še ni smotrno presojati, ali zahtevane informacije predstavljajo avtorsko delo po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07; v nadaljevanju ZASP-UPB3), saj je predhodno treba najprej ugotoviti, ali gre za avtorsko varovano delo. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. II Ips 231/99 z dne 17. 12. 1999, v kateri je sodišče navedlo, da je zares nepomembno odkrivati vprašanje narave dela – ali je avtorsko delo ali ne in se opredeljevati do tega vprašanja, če se ugotovi, da sploh ne gre za avtorsko varovano delo.

Avtorsko pravno nevarovana dela so opredeljena v 9. členu ZASP-UPB3, ki v prvem odstavku kot nevarovane stvaritve taksativno našteva:
1.    ideje, načela, odkritja;
2.    uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
3.    ljudske književne in umetniške stvaritve.

V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, ali katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo, ter standardi in normativi za izvajanje posameznih vrst nalog, predstavljajo uradno besedilo iz upravnega področja. Pri tem je potrebno odgovoriti na dve vprašanji:
1.    ali navedeni dokumenti sodijo v upravno področje in
2.    ali navedeni dokumenti predstavljajo uradno besedilo.

2.1. Upravno področje

Za opredelitev upravnega področja je bistvenega pomena to, da je področje, ki ga presojamo namenjeno uresničevanju družbenih ciljev. Instrument družbenih skupnosti za izvajanje tega namena je javna uprava kot del upravnega sistema. V najširšem smislu v javno upravo sodijo vsi organi in organizacije državne uprave, vse paradržavne organizacije in vse osebe javnega prava, ki proizvajajo javne dobrine in javne storitve. Upoštevaje navedeno upravno področje med drugim zajema tudi izvrševanje nalog na področju socialne varnosti, saj naloge s tega področja na podlagi zakonov in drugih predpisov opravljajo upravni organi (kamor sodijo tudi centri za socialno delo). Organ v obravnavanem primeru deluje kot skupnost javnih socialno varstvenih zavodov, v katero so povezani vsi centri za socialno delo na območju Republike Slovenije. Četrti odstavek 68. a člena ZSV določa, da takšna skupnost lahko za opravljanje upravnih nalog na področju socialnega varstva pridobi javno pooblastilo. Naloge, ki jih skupnost opravlja kot javno pooblastilo, določi zakon. Organu je zakonodajalec takšno javno pooblastilo podelil z 68. c členom ZSV, na podlagi katerega organ določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo, ter določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je del dejavnosti organa, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila po 68. a členu ZSV, treba šteti za upravno delovanje.

2.2. Uradno besedilo

Pojem uradno besedilo je pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti in opredeliti s kriteriji in merili. Pri napolnjevanju vsebine tega pravnega standarda je najprej treba upoštevati sam namen obravnavane določbe ZASP-UPB3. Nadaljnji kriteriji so lahko vezani na opredelitev pojmov kot na primer: pojem besedilo, vrste stvaritev, pojem uradnega, nastanek besedila, nadzor postopka  nastanka besedila, pripisljivost besedila oblastvenemu organu, vsebina in namen, objava oziroma učinkovanje besedila, opredelitev področij (upravno, zakonodajno, sodno) ter opredelitev oblastvenega organa, ki besedilo izda. Vsak od teh kriterijev je lahko pomemben element za opredelitev uradnega besedila v smislu 9. člena ZASP-UPB3. Vendar pa mora biti čim več teh kriterijev izpolnjenih kumulativno, da lahko dokončno kvalificiramo določeno besedilo kot uradno besedilo v smislu 9. člena ZASP-UPB3 (več v Avtorskopravno varstvo standardov, magistrska naloga, Barbara Fajdiga, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana 2006, v nadaljevanju Avtorskopravno varstvo standardov, str. 68).  

Namen izključitve avtorskopravnega varstva izvira iz dejstva, da pri uradnih besedilih javni interes zahteva, da se čim več objavljajo in razširjajo. Poleg tega njihovi avtorji sploh nimajo interesa za njihovo avtorskopravno izkoriščanje, ali pa se mora njihov interes umakniti javnemu. Pri opredelitvi javnega interesa pa ne pride v poštev poljuben interes javnosti, temveč le njegova kvalificirana in ožja oblika, torej uradni interes (več v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, GV založba, 1997, v nadaljevanju Komentar ZASP, str. 53).

Pooblaščenec ugotavlja, da organ v Uvodni besedi knjižne oblike Kataloga med drugim navaja, da je le-ta namenjen strokovnim delavkam in delavcem, da lažje opravljajo naloge in uporabniku zagotovijo ustrezno raven stroke. Pooblaščenec zato zaključuje, da takšen namen nedvomno vodi k izpolnjevanju uradnega interesa, da se dokumenti, ki so predmet zahteve, v čim večjem obsegu objavljajo in razširjajo z namenom, da bi bili vsi strokovni delavci na ustrezen način seznanjeni z gradivom, ki predstavlja njihov delovni pripomoček. Prvi del presoje je torej treba zaključiti z ugotovitvijo, da je namen zahtevanih dokumentov skladen z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec določil izjemo v 9. členu ZASP-UPB3.

V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal ostale kriterije za opredelitev obstoja uradnega besedila. Pojma »besedilo« iz 9. člena ZASP-UPB3 ni mogoče tolmačiti samo dobesedno, temveč s primerno razširitvijo na druge kategorije del. Pogoj je, da gre za uradne kategorije ter da se vsaka interpretacija opravi glede na vse okoliščine primera in previdno. V dvomu je merodajen predvsem uradni značaj dela: uravnavanje družbenih razmerij s to kategorijo avtorskega dela se ne da doseči le z uradno objavo, temveč tudi z nadaljnjim (za vsakogar) neoviranim in poljubnim reproduciranjem (več v Komentar ZASP, str. 55). Dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, nedvomno predstavljajo besedilo v smislu 9. člena ZASP-UPB3, kljub temu, da večji del teh dokumentov predstavljajo tabele. Pooblaščenec je namreč prepričan, da je ne glede na obliko podan uradni značaj dela, ker je delo namenjeno uravnavanju položaja posameznika v družbi, kar pa je moč udejanjiti le, če je obravnavano delo neovirano dostopno vsem, na katere se nanaša oziroma katerim je namenjeno.  

Pojem »uraden« predstavlja vsako institucionalno izvajanje uradne zadeve. Gre za najširše pojmovanje uradnega. To pomeni, da sem sodijo vsa dela organov, institucij, pooblaščencev, koncesionarjev, drugih institucij javnega prava oziroma tudi zasebne institucije ob izvajanju javnopravnega pooblastila oziroma funkcije, seveda ob izpolnjevanju drugih predpostavk. Uradnih del se tudi ne more omejiti le na dela, ki nastanejo po posebej predpisanem postopku (več v Avtorskopravno varstvo standardov, str. 72). Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz tč. 1 te obrazložitve, Pooblaščenec v obravnavanem primeru ne vidi nobenega razumnega razloga, da organa ne bi štel kot organa, ki izvaja javnopravna pooblastila, iz česar izhaja, da izvaja uradne zadeve. Temeljni argument za takšno prepričanje je dejstvo, da je organu priprava oziroma določitev dokumentov, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, podeljena kot zakonsko pooblastilo, in sicer v 68. c členu ZSV.

Močan kriterij pri opredelitvi uradnega besedila je tudi, da besedila, katerih veljavnost potrdi državni organ in ki morajo biti usklajena z določbami zakonov, spadajo med uradna besedila v smislu 9. člena ZASP (več v Avtorskopravno varstvo standardov, str. 73). Katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo ter standardi in normativi za izvajanje posameznih vrst nalog, nedvomno predstavlja besedilo, ki mora biti določeno v skladu z zakoni, poleg tega pa je njegova veljavnost odvisna od sprejetja v strokovnem svetu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter od potrditve s strani pristojnega ministrstva, kot izhaja iz ZSV in kot to navaja tudi organ v dopisu, št. 457-090/2007 z dne 23. 10. 2007. Pooblaščenec tudi na podlagi tega kriterija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru zahtevanemu dokumentu treba pripisati status uradnega besedila. 

Za uradno besedilo gre vsekakor, če delo izhaja iz delovanja samega organa (npr. pisna navodila). Sodelovanje zunanjega soavtorja pri izpolnjevanju izvornih nalog organa ne spremeni narave uradnosti takšnega dela (več v Avtorskopravno varstvo standardov, str. 73). Iz navedenega izhaja, da dejstvo, da so dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, nastali s sodelovanjem organa, centrov za socialno delo in Fakultete za socialno delo, ni relevantno. V konkretnem primeru je pomembno zlasti dejstvo, da je te dokumente mogoče pripisati organu, kar dodatno potrjuje, da so zahtevani dokumenti v konkretnem primeru uradno besedilo.

Naslednji pomemben kriterij za določitev uradnega besedila je, da besedilo služi izključno uradnemu namenu. Bistveno je torej, da besedilo uravnava pravni položaj državljana ali da uravnava druge družbene zadeve (več v Avtorskopravno varstvo standardov, str. 73).  Pooblaščenec ugotavlja, da katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo ter standardi in normativi za izvajanje posameznih vrst nalog, tudi iz tega vidika predstavlja uradno besedilo, ker je njegov izključni namen urejanje položaja posameznika v socialnovarstvenih razmerjih in določanje vloge celotne družbe pri zagotavljanju socialnovarstvenih storitev.

Odločilen trenutek, ko besedila postanejo uradne narave, je, ko so uradno sprejeta ali uradno objavljena oziroma, ko začnejo učinkovati. Kot organ navaja v dopisu št. 457-090/2007 z dne 23. 10. 2007, je bilo besedilo, ki je predmet obravnavane zahteve, dne 16. 5. 2007 že sprejeto v strokovnem svetu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kar se vsekakor šteje za uradno sprejetje besedila. Poleg tega organ v Uvodni besedi knjižne izdaje Kataloga med drugim navaja, da strokovni delavci v praksi že delno uporabljajo katalog kot delovni pripomoček. Nadalje organ v drugem uvodnem besedilu navedene knjižne izdaje z naslovom »Katalogu na pot« navaja, da centri že izvajajo naloge po katalogu v obsegu, ki ga glede na kadrovske možnosti zmorejo. Navedeno dokazuje, da se obravnavano besedilo že uporablja v praksi, torej učinkuje, zato Pooblaščenec zaključuje, da tudi na podlagi tega kriterija obravnavano besedilo predstavlja uradno besedilo.

Na koncu Pooblaščenec presoja še javnopravno naravo organa, ki je merodajna za opredelitev uradnega besedila v smislu ZASP-UPB3. Med uradna besedila sodijo tista besedila, ki razpoznavno izvirajo iz določene institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji (več v Komentar ZASP, str. 54). Sem sodi vsak organ z javnopravnimi pooblastili oziroma oblastvenimi upravičenji. Organ je nedvomno oblastveni organ v delu, ko izvaja javno pooblastilo, torej v delu, ko določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo, ter določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, kot to izhaja iz 2.1. točke obrazložitve te odločbe. Tudi v luči tega kriterija Pooblaščenec zaključuje, da v obravnavanem primeru zahtevani dokument predstavlja uradno besedilo.
 
3. Zaključek

Na podlagi presoje kriterijev v 2. 1. točki in v 2. 2. točki obrazložitve te odločbe, ki prepričljivo dokazujejo, da imajo v obravnavanem primeru zahtevani dokumenti status uradnega besedila, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za dokumente, ki so zavarovani skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Iz navedenega izhaja, da je avtorskopravno varstvo izključeno, zato pogoj iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, na katerega se sklicuje organ v dopisu, št. 090-1/08 z dne 4. 1. 2008, ni izpolnjen. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da se v konkretnem primeru ni spuščal v presojo, ali pri Katalogu gre za avtorsko delo, saj je ugotovil, da je tudi v primeru, ko bi ta kriterij bil izpolnjen, avtorskopravno varstvo izključeno.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Pooblaščenec zaključuje, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ, skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov v obliki, ki jo je le-ta navedel v zahtevi z dne 28. 9. 2007, in sicer v obliki fotokopije ali prepisa. 

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument tudi ugotovil, da v  njem ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij. Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Organ je prosilcu dolžan v roku petnajstih dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo ali prepis naslednjih dokumentov:
-    kataloga nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo kot socialno varstvene storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi,
-    določitve standardov in normativov za izvajanje posameznih vrst nalog (nalog, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi).

Ker organ prosilcu v roku, ki ga določa 23. člen ZDIJZ, ni posredoval fotokopij zahtevanih informacij, prav tako pa mu ni izdal zavrnilne odločbe v skladu z 22. členom ZDIJZ, je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca, ker mu ni bil omogočen dostop do informacij javnega značaja v obliki, ki jo je zahteval, utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP prevzel zadevo v reševanje ter jo sam rešil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka