Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.11.2017
Naslov: Klipšteter Tomaž novinar Dnevnika - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Številka: 090-284/2017
Kategorija: Kršitev postopka, Poslovna skrivnost, Mediji
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je vložil zahtevo za dostop do Pogodbe o izvedbi strateške investicije, ki so jo podpisala država, občina Hoče-Slivnica in družba Magna Steyr, organ pa je zahtevo prosilca zavrnil, saj pogodba predstavlja poslovno skrivnost. Organ je v odločbi ugotovil, da pogodba ne predstavlja porabe javnih sredstev, saj so bila ta dodeljena z drugo pogodbo, ki jo je organ prosilcu že posredoval. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopek kot stranske udeleženke ni pozval družbe Magne Steyr, s čimer je bistveno kršil pravila postopka, zato je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je organu naložil, da mora v ponovnem postopku preučiti ali je medsebojno razmerje med pogodbama z vidika porabe javnih sredstev mogoče razlagati širše, opredeliti pa se mora tudi do tega, ali je za razkritje zahtevane pogodbe podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-284/2017/2
Datum: 29. 11. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika d. d., Dopisništvo Maribor, Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 11. 2017, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2017-4 z dne 10. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.        Pritožbi prosilca z dne 17. 11. 2017 se ugodi. Odločba št. 090-26/2017-4 z dne 10. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali. 

 


O b r a z l o ž i t e v :

 


Prosilec je na organ dne 13. 10. 2017 naslovil zahtevo za posredovanje čistopisa pogodb, ki se bodo v torek podpisale z Magno. Organ je prosilcu dne 16. 10. 2017 odgovoril, da pogodbi še nista podpisani in da bo prosilec dokumente lahko zahteval šele po njunem podpisu, v skladu z ZDIJZ. Prosilec je dne 17. 10. 2017 ponovil svojo zahtevo in v skladu z določbami ZDIJZ zahteval posredovanje pogodb med državo in Magno (podpisane dne 17. 10. 2017) v elektronski obliki.

 

Organ je prosilcu posredoval elektronsko verzijo Pogodbe o dodelitvi finančne spodbude dne 20. 10. 2017. V zvezi s Pogodbo o izvedbi strateške investicije je organ dne 24. 10. 2017 pozval Občino Hoče-Slivnica v postopek  kot stranskega udeleženca, vendar občina na poziv ni odgovorila.

 

Organ je dne 10. 11. 2017 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca za dostop do Pogodbe o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Magna-2017-MG z dne 17. 10. 2017 v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je celotna pogodba določena kot poslovna skrivnost. 10. člen pogodbe vsebuje tudi klavzulo o varovanju vseh podatkov zaupne narave, pri čemer je posebej navedeno, da podatki zaupne narave pomenijo podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost skladno z ZGD-1 in tajne podatke skladno z zakonom, ki ureja varovanje tajnih podatkov. Sklep o varovanju poslovne skrivnosti je bil sprejet pravočasno, dne 15. 10. 2017 in poslan organu dne 18. 10. 2017. Organ je pogodbo preveril tudi iz vidika, ali vsebuje podatke, ki so po zakonu absolutno javni (poraba javnih sredstev) in je ugotovil da so bila javna sredstva družbi Magna Steyr d. o. o. dodeljena s Pogodbo o dodelitvi finančne spodbude, ki je bila prosilcu že posredovana. V zvezi s pogodbo o izvedbi strateške investicije, pa je organ ugotovil, da se ne nanaša na dodelitev javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne obremenjuje proračuna RS. Prav tako pogodba ne vsebuje podatkov iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila niti drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Organ je navedel, da je bila pogodba sklenjena na podlagi 9. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica (Ur. l. RS, št. 85/16, v nadaljevanju ZZPISI) in ureja medsebojne pravice in obveznosti strank, zavezo investitorja, da bo strateška investicija na razvojnem območju realizirana vsaj v predvidenem obsegu vrednosti strateške investicije, s predvidenimi novo ustvarjenimi delovnimi mesti in v roku, opredeljenem s sklepom vlade ter opredelitev posledic neizpolnitve ali delne neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani investitorja. Ker je pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost, je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop do nje. Organ je še pojasnil, da je bistvene sestavine pogodbe predstavil na svoji spletni strani (glede zavez investitorja in višine pogodbene kazni, če investitor v določenem obdobju ne začne z vzpostavitvijo investicije).

 

Prosilec je dne 17. 11. 2017 zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da želi, da pritožbeni organ pretehta, ali je poslovna skrivnost utemeljen razlog, da mu je onemogočen dostop do pogodbe, katere sopodpisnika sta organ in Občina Hoče-Slivnica, oz. ali bi mu morali omogočiti vsaj delni dostop do pogodbe. Pogodbo je zahteval že dne 13. 10. 2017, kot poslovna skrivnost pa je bila označena dne 15. 10. 2017. Glede na to, da je organ že razkril nekatere podrobnosti iz pogodbe, kar trdi tudi v odločbi, meni da to govori v prid vsaj delnemu dostopu do pogodbe. Hkrati pa je bila pogodba podpisana javno, na svečanem dogodku, do tistega trenutka pa nihče od podpisnikov ni navajal, da je pogodba poslovna skrivnost in da vsebina ni dostopna javnosti. Država je za podpis pogodbe sprejela poseben zakon (t.i. Lex Magna) in sprožila postopke, s katerimi je prišlo do obsežne porabe davkoplačevalskega denarja, med drugim zaradi nakupa potrebnih zemljišč. Trditev, da se zato pogodba ne nanaša na porabo javnih sredstev, kot trdi organ, je zato zgolj pogojno resnična. Podpis pogodbe je bil de-facto možen šele po porabi javnih sredstev, kar je po oceni prosilca utemeljen razlog za pravico do vpogleda. 

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-26/2017-6 z dne 21. 11. 2017, skupaj z vso dokumentacijo zadeve.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. 

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi je predmet zahteve namreč pogodba, sklenjene med državo, občino in gospodarsko družbo Magna, organ pa družbe Magna, čeprav v odločbi zatrjuje njeno poslovno skrivnost, ni pozval v postopek kot stranske udeleženke in ji v postopku ni omogočil zaščite njenih pravic. S tem je stranski udeleženki onemogočil, da bi se seznanila z zahtevo prosilca, ni ji vročil odločbe glede zahtevanih dokumentov, prav tako pa je tudi ni seznanil z vloženo pritožbo prosilca. Hkrati je IP ugotovil, da se organ ni opredelil do javnega interesa glede dostopa do zahtevane pogodbe in do ostalih vprašanj, ki so za odločitev v navedeni zadevi relevantna. IP tako ugotavlja, da je organ delno nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev pa je tudi bistveno kršil pravila postopka.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na pogodbo, katere stranka je med drugim tudi organ sam, hkrati pa je organ sam sodeloval s stransko udeleženko, zato sam najbolje pozna, kdo so kontaktne osebe stranske udeleženke in jih bo tako lahko kar najhitreje pozval v postopek odločanja o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

 

V ponovnem postopku je organ dolžan v postopek pritegniti Magno Steyr d. o. o. kot stransko udeleženko in ji omogočiti zaščito njenih pravic in ji dati možnost, da se opredeli glede podatkov, ki jih je zahteval prosilec. 

 

Organ se mora v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali predstavljajo podatki iz pogodbe, ki jih je organ na svoji spletni strani samoiniciativno razkril, poslovno skrivnost stranske udeleženke ali ne. V primeru, da ne predstavljajo poslovne skrivnosti, se mora organ v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali je do navedenih delov pogodbe možno zagotoviti delni dostop (skladno s 7. členom ZDIJZ).

 

Organ se mora v ponovnem postopku opredeliti tudi do medsebojnega razmerja med Pogodbo o dodelitvi finančne spodbude in Pogodbo o izvedbi strateške investicije in pojasniti, ali je medsebojno razmerje med pogodbama z vidika porabe javnih sredstev mogoče razlagati širše oz. zakaj ne (pri čemer IP ugotavlja, da prva pogodba po navedbah organa opredeljuje porabo javnih sredstev, druga pogodba pa ureja medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, zaradi dodeljenih javnih sredstev iz prve pogodbe). IP v zvezi s tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, v kateri je sodišče navedlo, da »je treba pojem porabe po mnenju sodišča razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja in ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.«

 

Organ se mora v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali je za razkritje zahtevane pogodbe podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ z vidika, kako naj se javnosti zagotovi nadzor nad ustreznostjo izpolnjevanja pogodbe, ki temelji na ZZPISI, ki je bil sprejet izključno zaradi izvedbe te konkretne strateške investicije, ne da bi se javnosti omogočil dostop do vsebine zahtevane pogodbe. IP ob tem pojasnjuje, da je bila podlaga za sklenitev zahtevane pogodbe 9. člen ZZPISI, pri čemer drugi odstavek tega člena določa, da pogodba o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju vsebuje:
- ureditev medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank,
- zavezo investitorja, da bo strateška investicija na razvojnem območju realizirana vsaj v predvidenem obsegu vrednosti strateške investicije, s predvidenimi novimi ustvarjenimi delovnimi mesti in v roku, opredeljenem s sklepom vlade iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona, ter
- opredelitev posledic neizpolnitve ali delne neizpolnitve pogodbenih obveznosti investitorja.
Organ sam je v izpodbijani odločbi zapisal, da presojana pogodba ureja medsebojne pravice in obveznosti strank, zavezo investitorja, da bo strateška investicija na razvojnem območju realizirana vsaj v predvidenem obsegu vrednosti strateške investicije, s predvidenimi novo ustvarjenimi delovnimi mesti in v roku, opredeljenim s sklepom vlade ter opredelitev posledic neizpolnitve ali delne neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani investitorja. Vsebina pogodbe je torej okvirno določena že z zakonom, ki natančno ureja, katera vprašanja morajo podpisnice pogodbe v pogodbi urediti. Organ pa se v izpodbijani odločbi ni opredelil do tega, zakaj javnost nima pravice do seznanitve s tem, ali in kako so podpisnice pogodbe, ki je predmet zahteve prosilca, sledile določbam ZZPISI.

 

Glede na to, da je bil podpis pogodbe, ki je predmet zahteve v tem postopku, eden izmed odmevnejših primerov v strokovni, laični in politični javnosti v zadnjem času, ter je spodbudil široko in poglobljeno javno razpravo, tako o investicijah v državi, o spodbujanju gospodarstva, kot tudi o okoljski problematiki konkretne investicije, se mora organ v ponovnem postopku tudi iz tega vidika opredeliti glede javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

Organ mora odločbo v ponovnem postopku vročiti tudi stranski udeleženki, prav tako pa ji mora, v skladu z 241. členom ZUP, v opredelitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilca. 

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva ter bistveno kršil pravila postopka, zato se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka