Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.02.2017
Naslov: Klipšteter Tomaž - novinar Dnevnika - Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.
Številka: 090-3/2017
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse račune in dokumentacijo, na podlagi katere so bila odobrena plačila pooblaščenemu odvetniku v konkretnem sodnem postopku. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevani računi niso povezani z javnopravnim delovanjem, ostala dokumentacija pa ne obstaja. IP je ugotovil, da so predmet zahteve dva računa in pooblastilo organa odvetniški družbi. Ker so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe, so informacije javnega značaja tudi vsi zahtevani dokumenti. Ti se namreč nanašajo na tožbo, s katero je organ branil svoj ugled, torej ugled pravne osebe, ki je kot javno podjetje, ki izvaja javno službo, primarno namenjeno izvajanju javnopravnih nalog. Organ je zato prosilcu dolžan posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-3/2017/5

Datum: 27. 2. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 12. 2016 zoper odločbo javnega podjetja Mariborski vodovod d.d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Kac & odvetniki o.p. d.o.o., Partizanska 11/I, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. 23/49-1/1, z dne 27. 12. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 29. 12. 2016 se delno ugodi in se odločbo javnega podjetja Mariborski vodovod d.d. št. 23/49-1/1, z dne 27. 12. 2016 delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

- račun Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1294/15-Ž, z dne 7. 12. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek in ime v poimenovanju zadeve;

- račun Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1222/15-Ž, z dne 18. 11. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti priimek in ime v poimenovanju zadeve;

- pooblastilo organa odvetniški družbi Kac & odvetniki o.p. d.o.o. z dne 13. 2. 2013, pri čemer je organ dolžan prekriti izobrazbo direktorja.

 

2.     Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, se pritožba prosilca zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je v zahtevi z dne 27. 10. 2016 prosil organ, da mu v obliki fotokopij posreduje vse račune in pripadajočo dokumentacijo, na podlagi katere so bila odobrena plačila pooblaščenemu odvetniku organa v tožbi zoper … (opr. št. II P 1005/2015).

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 23/49-1/1, z dne 27. 12. 2016, v kateri je navedel, da pri organu obstajata dva računa, pripadajoči dokumenti, ki jih zahteva prosilec, pa ne obstajajo. Organ izvaja javno službo in druge dejavnosti, prihodek pa pridobiva iz naslova opravljanja dejavnosti obvezne gospodarske službe in drugih storitev. Oba konkretna računa sta bila plačana iz sredstev, pridobljenih iz drugih virov, tj. iz pridobivanja prihodka iz naslova tržne dejavnosti. Okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta bila oba računa izdana za odvetniške storitve zastopanja organa v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II P 1005/2015, kjer je organ tožil … zaradi okrnitve ugleda pravne osebe in sodišču predlagal, da izda sodbo, s katero se prepove kršenje osebnostnih pravic organa z navedbami: »krši statut, zapravlja sredstva ter se je pri poslovanju ugotovilo cel kup nepravilnosti in neracionalnosti« ter podobnimi besedami in besednimi zvezami, ki so po vsebini primerljive. Računa, ki sta bila organu izstavljena za odvetniško zastopanje v navedenem postopku, nista bila ustvarjena v zvezi z izvajanjem javne službe in tako ne spadata v javno pravno sfero organa, prav tako pa sta bila poravnana iz sredstev, ki jih je organ pridobil iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, zato ne spadata v javno pravno sfero organa. Ker zahtevana informacija ni povezana z javnopravnim delovanjem oz. se ne nanaša na dejavnosti, ki jih organ izvaja v javnem interesu, niso izpolnjeni vsi kriteriju informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. a člena ZDIJZ, ki določa javnost informacij v zvezi s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Pri plačilih računa odvetniku iz sredstev, pridobljenih iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, nikakor ne gre za informacije v zvezi s stvarnim premoženjem organa.

 

Dne 29. 12. 2016 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 23/49-1/1, z dne 27. 12. 2016, v kateri je navedel, da se vodstvo organa v obrazložitvi dobesedno norčuje iz prava, novinarja in IP, če upošteva, da je IP organu v dopisu z dne 22. 12. 2016 zapisal sledeče: »Ob tem IP opozarja na svojo prakso v smiselno podobni zadevi št. 090-19/2016, z dne 12. 5. 2016, v kateri je odločil, da je javni zavod dolžan prosilcu posredovati fotokopijo računa za opravljene odvetniške storitve. Prav tako je IP v zadevi, ki se nanaša na organ (št. 090-110/2016, z dne 10. 11. 2016) posebej opozoril, da morebitna »tržna dejavnost« organa ni razlog, da organ ne bi postopal po ZDIJZ in odločil o zahtevi. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz javnih sredstev, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za delovno področje organa in za opravljanje javne službe.« Prosilec je navedel, da je odločba organa še posebej zaničujoča, če upošteva dopis, ki ga je dne 23. 12. 2016 prejel od pooblaščenca organa, ki prosilca poziva, da mu sporoči uro in kraj, kamor mu dne 27. 12. 2016 lahko prinese zahtevana računa.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je po pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. An/U-456/15-An/Ž, z dne 4. 1. 2017, poslal IP.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-3/2017/2 z dne 10. 1. 2017 organ pozval, da mu posreduje zahtevane dokumente in dodatna pojasnila. Organ je preko pooblaščenca v elektronskem sporočilu z dne 16. 1. 2017 na vprašanje, kako običajno poteka odobritev plačil računov in kateri dokumenti morajo biti pri tem priloženi oziroma izdelani, navedel, da mora biti računu priložena naročilnica, pogodba, dobavnica, v primeru odvetniških storitev pa je to pooblastilo. Dopisu je organ priložil naslednje dokumente:

- račun Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1294/15-Ž, z dne 7. 12. 2015,

- račun Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1222/15-Ž, z dne 18. 11. 2015,

- pooblastilo organa odvetniški družbi Kac & odvetniki o.p. d.o.o. z dne 13. 2. 2013.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec je zahteval dostop do vseh računov in pripadajočo dokumentacijo, na podlagi katere so bila odobrena plačila pooblaščenemu odvetniku organa v tožbi zoper … (v nadaljevanju tožba). Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da zahtevana računa nista informacija javnega značaja, pripadajoči dokumenti pa ne obstajajo. IP je zato najprej ugotavljal, katere informacije javnega značaja  so predmet presoje v konkretnem primeru. Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Po prejemu dokumentov, ki jih je organ posredoval IP na podlagi poziva št. 090-3/2017/2 z dne 10. 1. 2017, je IP ugotovil, da sta bili pri organu v zvezi s tožbo odobreni dve plačili, in sicer na podlagi:

- računa Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1294/15-Ž, z dne 7. 12. 2015,

- računa Odvetniške družbe Kac & odvetniki o.p. d.o.o. št. 1222/15-Ž, z dne 18. 11. 2015.

 

Kot izhaja iz pojasnila organa z dne 16. 1. 2017, mora biti v primeru plačila odvetniških storitev izdanemu računu priloženo pooblastilo. IP zato ugotavlja, da pooblastilo organa odvetniški družbi Kac & odvetniki o.p. d.o.o. z dne 13. 2. 2013 (v nadaljevanju pooblastilo) predstavlja dokument, ki ga je prosilec v zahtevi poimenoval kot »pripadajoča dokumentacija, na podlagi katere so bila odobrena plačila pooblaščenemu odvetniku«. Organ je torej zmotno ugotovil, da računom pripadajoči dokumenti ne obstajajo.

 

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da ne gre za informacije javnega značaja, ker zahtevana računa nista bila ustvarjena v zvezi z izvajanjem javne službe, in ker sta bila poravnana iz sredstev, ki jih je organ pridobil iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, ter zato ne spadata v javno pravno sfero organa. IP je zato najprej ugotavljal, kaj sploh je delovno področje konkretnega organa. Organ je ustanovila lokalna skupnost kot javno podjetje v lasti lokalne skupnosti za izvajanje gospodarske javne službe. Organ je ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). V skladu s 1. členom ZGJS se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljevanju javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja država oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Po pregledu relevantne zakonodaje je IP ugotovil, da organ opravlja obvezno lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbe s pitno vodo na območju občin ustanoviteljic. Javne službe s področja varstva okolja določa Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1), ki v 149. členu kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, določa tudi oskrbo s pitno vodo. Pravno podlago za izvajanje javne službe organa nadalje najdemo v več drugih aktih, in sicer odlokih občin ustanoviteljic o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo[1] (v nadaljevanju Odloki). Organ je tudi izvajalec javnih pooblastil, kar izhaja iz Odlokov, ki določajo, da izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Prav tako organ izvaja javno pooblastilo na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 6416-10/2011/8 z dne 6. 6. 2011 (v nadaljevanju odločba ministrstva), izdane na podlagi 10. in 14. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS,št. 26/05-UPB1) ter prvega odstavka 6. člena Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja (Uradni list RS, št. 131/04, 71/06 in 64/08). Iz Sklepa o preoblikovanju Javnega podjetja Mariborski vodovod p.o. v delniško družbo (MUV, št. 10/96; v nadaljevanju Sklep) je razvidno, da organ lahko poleg  temeljne dejavnosti  (4. člen) opravlja tudi druge dejavnosti, ki nimajo značaja gospodarskih javnih služb, če s tem soglaša ustanovitelj (5. člen).

 

Iz vsega navedenega izhaja, da je organ v konkretnem primeru kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Zato, v skladu z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. IP še poudarja, da je treba pri opredelitvi organa kot javnega podjetja in s tem zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ izhajati iz pridevnika »javno«. Za terminom javno podjetje se namreč skriva nekaj drugega, kot je običajna gospodarska družba. Za javna podjetja velja drugačen, to je javnopravni režim.[2] Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom samega ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe oz. javnih pooblastil. Iz navedenega izhaja, da je organ kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. V konkretnem primeru pravne podlage za delovanje organa, poleg ZGJS, urejajo tudi občinski odloki o gospodarskih javnih službah, odločba ministrstva ter Sklep.

 

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in tudi, kako brani ugled pravne osebe, ki je primarno namenjena prav javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala in ne nazadnje skrb za ugled organa).

 

Kot izhaja iz navedb organa, sta bila zahtevana računa izdana za odvetniške storitve zastopanja organa v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru (zadeva opr. št. II P 1005/2015), kjer je organ tožil konkretno fizično osebo zaradi okrnitve ugleda pravne osebe in sodišču predlagal, da izda sodbo, s katero se prepove kršenje osebnostnih pravic organa z navedbami: »krši statut, zapravlja sredstva ter se je pri poslovanju ugotovilo cel kup nepravilnosti in neracionalnosti« ter podobnimi besedami in besednimi zvezami, ki so po vsebini primerljive. Obravnavana računa in posledično tudi pooblastilo kot dokument, na podlagi katerega je bilo odobreno plačilo računov, so torej v zvezi z izvajanjem t.i. podporne dejavnosti, saj se nanašajo na tožbo, s katero je organ branil svoj ugled, torej ugled pravne osebe, ki je primarno namenjena izvajanju javnopravnih nalog. Obravnavani dokumenti so zato nedvomno v zvezi z izvajanjem javne službe oz. javnega pooblastila, kar pomeni, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse tri kriterije za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

 

IP poudarja, da dejstva, da so zahtevani dokumenti v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, ni mogoče preseči z argumentom, da je organ računa plačal s sredstvi iz naslova opravljanja tržne dejavnosti. Delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost je bila presežena z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14). Takrat je stopil v veljavo četrti odstavek 10.a člena ZDIJZ, na podlagi katerega so na spletni strani Uprave RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP) razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih podjetjih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t.i. tržnih sredstev javnega podjetja. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, ni več relevantno. Navedbe organa glede virov za plačilo računa torej za opredelitev informacije javnega značaja v konkretnem primeru niso pravno relevantne.

 

Vse navedeno pa ne pomeni, da so vsi podatki v obravnavanih dokumentih tudi prosto dostopne informacije javnega značaja, zato jih je treba presojati še z vidika izjem od prostega dostopa, določenih v 5.a in 6. členu ZDIJZ. Na tem mestu IP pripominja, da odvetniška družba, ki je izdala zahtevana računa in po pooblastilu zastopa organ tudi v pritožbenem postopku (torej je seznanjena s celotnim postopkom), ni uveljavljala nobene izjeme od prostega dostopa v obravnavanih dokumentih. Iz dokumentacije, ki jo je prosilec priložil pritožbi, celo izhaja, da je odvetnica navedene odvetniške družbe dne 23. 12. 2016 prosilcu poslala elektronsko sporočilo s pozivom, naj sporoči, kdaj in kam mu lahko prinese zahtevana računa. Tudi organ se ni skliceval na nobeno izjemo od prostega dostopa.

 

IP je po pregledu vsebine obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, zato je presojal, ali ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotavljal je, ali obstaja kakšna pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov javnosti, ali pa bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Pooblastilo vsebuje ime in priimek direktorja organa ter njegovo izobrazbo. Direktor je pooblaščen za zastopanje organa, zato njegovo ime in priimek nista varovana osebna podatka, ker sta javna na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07–UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg). Podatek o izobrazbi direktorja organa pa je varovan osebni podatek, ker ne obstaja pravna podlaga za njegovo razkritje javnosti.

 

Oba računa vsebujeta imena in priimke odvetnikov odvetniške družbe, ki je račun izdala, ter ime in priimek fizične osebe, ki je navedena v poimenovanju zadeve. Osebna imena na računu navedenih odvetnikov niso varovani osebni podatki. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Ime in priimek fizične osebe, ki sta navedena v poimenovanju zadeve, sta varovana osebna podatka, ker ne obstaja pravna podlaga za njuno razkritje javnosti. Gre namreč za fizično osebo, zoper katero je organ vložil tožbo.

 

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa, na podlagi 7. člena ZDIJZ, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Zgoraj navedene varovane osebne podatke je s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz obravnavane dokumentacije, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je IP odločil, da mora organ ob posredovanju fotokopij prosilcu te podatke na dokumentih prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delih obravnavanih dokumentov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, se pritožba prosilca zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Glej RZIJZ – Register zavezancev za informacije javnega značaja; povezava: https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5067880000/2016-08-23

[2] Ferk Petra, Javno podjetje med gospodarsko družbo in osebo javnega prava, Pravna praksa, 2007, številka 34, stran 22, GV založba, d.o.o., 6. 9. 2007.