Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.07.2009
Naslov: Janša Petra - novinarka - Arhiv RS
Številka: 090-76/2009
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-76/2009/6
Datum: 30. 6. 2009

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Petre Janša, novinarke tednika Demokracija, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper molk Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Arhiva Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilke se zavrne.

2.    V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Pooblaščenec je dne 5. 6. 2009 prejel pritožbo prosilke, ki jo je obravnaval kot molk organa v zadevi dostopa do informacije javnega značaja.

Pooblaščenec je ob preizkusu pritožbe ugotovil, da je prosilka dne 6. 3. 2009 pri organu vložila zahtevo, v kateri je zahtevala Prevzemni popis arhivskega gradiva Generalnega sekretariata Vlade RS, ki je priloga Zapisnika o izročitvi in prevzemu javnega arhivskega gradiva z dne 17. 11. 2008., v obliki kopije ali CD- ja, v kolikor se nahaja na CD-ju.

Organ je prosilki dne 11. 3. 2009 odgovoril ter citiral prvi in drugi odstavek 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS; št. 30/2006, v nadaljevanju ZVDAGA). Nadalje je navedel, da ker zahtevani seznam vsebuje tako podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti ter tudi občutljive podatke, tega seznama ne more posredovati. Prevzeto gradivo Generalnega sekretariata Vlade RS je v postopku strokovne obdelave, ki pa bo zaradi obsežnosti prevzetega gradiva potekala več mesecev.

Prosilka je še istega dne, v skladu s 45. členom Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 36/2008 – ZPOmK-1), v zakonsko predvidenem roku, organ pozvala k dodatni pojasnitvi odgovora, saj meni, da navedbe organa o varovanju osebnih podatkov ter državne in javne varnosti niso utemeljene. Nadalje prosilka pojasnjuje, da je želela popis gradiva, t.j. seznam predanih dokumentov in ne samih dokumentov. Prosilka še opozarja na 65. člen ZVDAGA, ki predpisuje, da je arhivsko gradivo, ki je nastalo pred 17. 5. 1990, dostopno brez omejitev ter organ ponovno poziva, da v zakonsko predvidenem roku posreduje zahtevani dokument, oziroma da v primeru zavrnitve pojasni, na podlagi katerih zakonskih določil utemeljuje, da seznam dokumentov, ki so nastali pred 17. 5. 1990, razkriva osebne podatke ali ogroža javno in državno varnost.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-76/2009/2, z dne 9. 6. 2009, organ pozval, da je organ dolžan postopati v skladu z določbami ZDIJZ in ker o zahtevi prosilke ni odločil v roku 20-ih delovnih dni, kot zahteva 23. člen ZDIJZ, v tem roku pa ji tudi ni omogočil dostopa do zahtevane informacije, da v roku 5 (petih) dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in o tem obvesti Pooblaščenca.  

Organ je z dopisom št. 091-1/2009/26, z dne 11. 6. 2009 odgovoril, da iz dokumentacije, ki jo je prosilka priložila pritožbi, izhaja, da prosilka ni nikdar vložila zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ampak je zahtevala dostop do arhivskega gradiva skladno s 63. členom ZVDAGA. Organ je njeno zahtevo zavrnil, ker niso bili izpolnjeni pogoji za dostop do arhivskega gradiva iz 65. člena ZVDAGA. Organ tudi opozarja na določbo drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da se ZDIJZ ne uporablja za arhivsko gradivo. Kot slednje organ predlaga, da se zahteva prosilke na podlagi navedenih dejstev zavrže, saj ni vložila vloge, ki je predpogoj za molk organa.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 22. 6. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da prevzemni popis ustvari ustvarjalec sam in je priloga zapisnika o izročitvi. Zahtevani prevzemni popis je priloga Zapisnika o izročitvi in prevzemu javnega arhivskega gradiva z dne 17. 11. 2008, katerega je organ prosilki tudi izročil. Organ meni, da so zapisniki običajno javni, medtem ko pa popisi ne oziroma vsaj ne v celoti. Vsekakor pa, dokler pri organu poteka strokovni nadzor prevzetega gradiva, popisa ni mogoče smatrati kot javnega. Šele po preteku strokovnega nadzora, ki bo v zadevnem primeru trajal nekje do konca leta 2010, pa bi bilo mogoče popis smatrati kot delno javen. Pooblaščenec si je ogledal zahtevani dokument v elektronski obliki, saj organ razpolaga le s to obliko. Pri tem je ugotovil, da je zahtevani popis sestavljen dokaj nestrukturirano, v Excelovih tabelah po arhivskih škatlah, katere vsebujejo popis gradiva protokola, Sekretariata izvršnega sveta za občo upravo, Sklada za negospodarske investicije, o potnih listinah, Stanovanjske komisije, Uprave zgradb, itd. Posamezne arhivske škatle vsebujejo različne podatke, kot primer, tabela potnih listin vsebuje podatke kot so: ime, priimek, naslov, rojstni datum, razlog odvzema potne listine, katera potna listina je bila odvzeta (slovenska, nemška, itd.). Tabela Stanovanjske komisije vsebuje podatke o naslovu, imenu, priimku, velikosti stanovanja, letu, itd.. Tabela Uprava zgradb vsebuje podatke o zgradbah, adaptacijah, stanovanjskih odločbah z imeni in priimki, naslovi ter letom izdaje. Organ je Pooblaščencu še pojasnil, da je zahtevani dokument označen kot arhivsko gradivo.

Pritožba ni utemeljena.

Organ navaja, da prosilka ni nikdar vložila zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ampak je zahtevala dostop do arhivskega gradiva skladno s 63. členom ZVDAGA, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba pravno utemeljiti, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Prav tako je v postopku po ZDIJZ povsem irelevantno, če prosilec v zahtevi navaja, zakaj zahtevano informacijo potrebuje. Interesi prosilca, ki jih zasleduje, so irelevantni. To izhaja iz načela prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), po katerem so  informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Zaradi navedenega se tudi organ ne sme spuščati v vprašanje, zakaj prosilec določeno informacijo potrebuje oziroma, zakaj jo bo morebiti uporabil. Njegova dolžnost je izključno ta, da odloči, ali zahtevana dokumenta predstavljata informacijo javnega značaja za vse oz. erga omnes. To pomeni, da je predmet odločitve strogo vezan na presojo zahtevanega dokumenta, ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter nadalje, ali so v celoti ali zgolj v obliki delnega dostopa informacije javnega značaja, do katerih imajo dostop prav vsi, ne zgolj prosilec.

Glede na navedeno ni dvoma, da je prosilka vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, kar potrjuje tudi pritožba prosilke zoper molk organa, ki jo je naslovila na Pooblaščenca. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilke obravnaval kot pritožbo zoper molk organa po ZDIJZ in vodi pritožbeni postopek po določbah ZDIJZ.

Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
 
Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami) in tretjim odstavkom 54. člena ZVDAGA, organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da dokument, ki ga zahteva prosilka, predstavlja arhivsko gradivo. Po drugem odstavku 4. člena ZDIJZ arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevane informacije sploh predstavljajo informacije javnega značaja. Po določbi drugega odstavka 4. člena ZDIJZ arhivsko gradivo namreč ne predstavlja informacije javnega značaja.

Prosilka zahteva prevzemni popis in ne samih dokumentov, zato Pooblaščenec podrobneje pojasnjuje prevzemni popis. Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/2006; v nadaljevanju Uredba) med drugim ureja odbiranje in izročanje arhivskega gradiva javnim arhivom (55. – 67. člen). Dokumentarno gradivo, za katero je bilo ugotovljeno, da je arhivsko gradivo, se odbere in izroči arhivu. Javnopravna oseba popiše odbrano arhivsko gradivo takoj po odbiranju, ga vzdržuje v urejenem stanju in tehnično opremljenega do izročitve arhivu. Javnopravne osebe izročajo arhivsko gradivo arhivu v izvirniku, brez tehnoloških omejitev dostopa, urejeno, popisano, v zaokroženih in kompletnih celotah ter tehnično opremljeno. 63. člen Uredbe določa, da je arhivsko gradivo popisano, če javnopravna oseba po odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva izdela popis arhivskega gradiva, ki vsebuje te elemente:
–    naziv javnopravne osebe, od katere izvira arhivsko gradivo,
–    obdobje (začetno in končno leto), iz katerega izvira arhivsko gradivo,
–    skupni obseg izročenega arhivskega gradiva, izražen v tekočih metrih ali s številom tehničnih enot (ovojev, map, škatel, fasciklov, knjig, kolutov ipd.) ter s številom logičnih enot, kadar se prevzemajo digitalni nosilci zapisa oziroma podatki v digitalni obliki,
–    zaporedne številke tehničnih enot,
–    opis vsebine arhivskega gradiva v tehničnih enotah oziroma oznake osnovnih enot združevanja dokumentov po vsebini ali vrstah gradiva,
–    ime in priimek delavca, ki je izdelal popis arhivskega gradiva,
–    datum izdelave popisa arhivskega gradiva.

V skladu s tretjim odstavkom 67. člena Uredbe je popis arhivskega gradiva priloga zapisnika o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva.

Arhivsko gradivo pridobi svoj status z dnem odbire s strani Arhiva RS, kar izhaja iz 34. člena ZVDAGA. Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da je Generalni sekretariat Vlade RS odbral arhivsko gradivo po navodilih komisije organa, ga popisal ter izročil organu dne 17. 11. 2008, kot izhaja iz Zapisnika o izročitvi in prevzemu javnega arhivskega gradiva, št. 62510-87/2008/2, z dne 17. 11. 2008. Pooblaščenec je ugotovil, da je gradivo, ki je predmet omenjenega zapisnika, v celoti proglašeno za arhivsko gradivo, saj je bilo odbrano kot arhivsko gradivo in tudi označeno kot tako ter ga hrani organ. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da je zahtevani dokument priloga Zapisnika o izročitvi in prevzemu javnega arhivskega gradiva, št. 62510-87/2008/2, z dne 17. 11. 2008, in tako kot prevzemni dokumenti označen kot arhivsko gradivo ter se hrani kot arhivsko gradivo. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da je zahtevani prevzemni popis označen kot arhivsko gradivo tudi v skladu s kvalifikacijskim načrtom organa v elektronskem popisu zadeve št. 62510-87/2008, pod katero organ vodi zadevo Generalnega sekretariata Vlade RS. Zahtevani dokument je tako izločen iz dometa informacij javnega značaja, saj drugi odstavek 4. člena ZDIJZ določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja.

Pooblaščenec v zvezi s tem še pojasnjuje, da ugotovitev, da gre pri dokumentu, ki jih zahteva prosilka, za arhivsko gradivo, ne pomeni, da ta dokument ni prosto dostopen. ZVDAGA namreč v 6. členu ureja načelo dostopnosti, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti arhivsko gradivo ves čas trajanja hrambe dostopno pooblaščenim uporabnikom. Obenem prvi odstavek 63. člen ZVDAGA določa, da  je javno arhivsko gradivo v arhivih, na podlagi pisne zahteve, za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu, dostopno vsakomur. Zahteva za uporabo, o kateri mora odločiti Arhiv RS, mora vsebovati osebno ime oziroma naziv osebe in njeno uradno dodeljeno identifikacijsko oznako, namen uporabe gradiva ter druge podatke, potrebne za dostop do gradiva. Po 65. členu ZVDAGA javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku. Ne glede na navedeno pa je, upoštevaje 66. člen ZVDAGA, ta rok pod določenimi pogoji mogoče skrajšati, med drugim tudi, če je uporaba javnega arhivskega gradiva neizogibno potrebna za dosego predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vlada Republike Slovenije na predlog uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje roka nedostopnosti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilka, ni dostopen po ZDIJZ, ker ne predstavlja informacije javnega značaja, da pa ga prosilka lahko zahteva po 63. členu ZVDAGA. O zahtevi, ki jo prosilka naslovi na Arhiv RS, mora ta odločiti z odločbo, na katero je možna pritožba, o kateri odloči Vlada RS. V zvezi z navedenim Pooblaščenec še pojasnjuje, da prosilka lahko predlaga tudi skrajšanje roka dostopnosti tega gradiva, po postopku, ki ga določa 66. člen ZVDAGA.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da dokument, ki ga je zahtevala prosilka, predstavlja arhivsko gradivo, ki v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDIJZ ne predstavlja informacije javnega značaja. Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve prosilke tudi v pritožbenem postopku, saj informacije, ki jih prosilka zahteva, ne predstavljajo informacije javnega značaja, to pomeni, da pritožba ni utemeljena. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP v povezavi s prvega odstavka 248. člena ZUP, v skladu s katerim organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
Stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka