Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.12.2008
Naslov: IZUM - Univerza v Mariboru
Številka: 021-91/2008/11
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Delno odobreno


Številka: 021-91/2008/11
Datum: 12.12.08

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, ki jo zastopa rektor prof. dr. Ivan Rozman (v nadaljevanju prosilka), ki jo je Pooblaščenec prejel dne 18. 8. 2008, zoper delno zavrnilno odločbo organa št. 2452/01/2008 z dne 31. 7. 2008, Inštituta informacijskih znanosti, Prešernova 17, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja naslednjo



ODLOČBO


1.    Odločba organa št. 2452/01/2008 z dne 31. 7. 2008 se odpravi.
2.    Zahteva prosilke, kot izhaja iz pritožbe z dne 10. 7. 2008, se zavrže.
3.    Zahteva prosilke z dne 12. 5. 2008 se zavrne.
4.    V tem postopku stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 12. 5. 2008, z dopisom št. 05/2008-425DM, na organ naslovila zahtevo, s katero je želela pridobiti sledeče podatke o znanstvenoraziskovalni dejavnosti vseh delavcev Univerze v Mariboru za obdobje 2004 - 2007:
1.    skupno število člankov, objavljenih v Nature and Science in skupno število člankov, objavljenih v Nature and Science z udeležbo posameznih fakultet;
2.    skupno število člankov  v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI in A&HCI in skupno število člankov  v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI in A&HCI z udeležbo posameznih fakultet;
3.    skupno število citatov v WoS in število čistih citatov (brez avtocitatov) in skupno število citatov v WoS in število čistih citatov (brez avtocitatov) z udeležbo posameznih fakultet;
4.    patenti (podeljeni v ZDA, Kanadi, Južni Koreji, v Evropski uniji, Švici, Norveški, na Japonskem) in patenti podeljeni v navedenih državah z udeležbo posameznih fakultet;
5.    skupno število vseh točk v bibliografijah in skupno število vseh točk v bibliografijah z udeležbo posameznih fakultet.

V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 24. 6. 2008 izdal odločbo št. 2451/01/2008, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Prosilka se je dne 10. 7. 2008 pritožila na navedeno odločbo in v svoji pritožbi vsebinsko zahtevo razširila ter zahtevala tudi dostop do elektronske baze, ki jo vodi organ v skladu z javnim pooblastilom.

Organ je na podlagi pritožbe in nove zahteve prosilke izdal novo odločbo z dne 31. 7. 2008, s katero je svojo odločbo z dne 24. 6. 2008 razveljavil in jo nadomestil s to novo določbo, ki je predmet te pritožbe. V tej odločbi je organ odločil, da se prosilki, ob plačilu predračuna, posreduje v elektronski obliki (XML) za zahtevano časovno obdobje naslednje podatke:
•    bibliografske podatke, ki se uporabljajo pri vrednotenju bibliografskih enot in je iz podatka o ustanovi v bibliografskem zapisu razvidno, da gre za članico Univerze v Mariboru,
•    vsaki bibliografski enoti bo dodano število točk, izračunano po metodologiji ARRS, podatek o tem ali je članek objavljen v reviji, ki jo indeksira SSCI, SCI ali A&HCI ter morebitno število čistih citatov, če je vzpostavljena povezava med zapisi v COBIB.SI in WoS.

Dodatno zahtevo prosilke glede dostopa do elektronske baze, ki jo vodi organ v skladu z javnim pooblastilom, pa je organ zavrnil.

Organ v odločbi in spremnem dopisu Pooblaščencu pojasnjuje, da je za posredovanje podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilka, potrebna dopolnitev programske opreme in da posredovanje podatkov brez takšne dopolnitve ni mogoče ter da gre za storitev organa po posebnem naročilu v skladu z dokumentom »Letni program dela in finančni načrt Instituta informacijskih znanosti za leto 2008«, sprejetim na seji Upravnega odbora IZUM dne 27. 3. 2008, h kateremu je Vlada RS dala soglasje dne 25. 4. 2008.

Na odločbo organa je prosilka vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec prejel 18. 8. 2008, in ki ji je priložila dokument »Kazalci uspešnosti članic Univerze v Mariboru, Poročilo, november 2007«, ki naj bi izkazoval posredovanje zahtevanih podatkov v preteklosti za obdobje 2002 do 2006. Po mnenju prosilke je organ storil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, s tem, ko v svoji odločbi ni odločil o zahtevi prosilke, ampak je odločil le o podrednem zahtevku. Prosilka je namreč v pritožbi razširila svoj zahtevek in zahtevala tudi dostop do elektronske baze, ki jo vodi organ v skladu z javnim pooblastilom. Prosilka zato predlaga Pooblaščencu, da v svoji odločbi organu naloži takšen neposredni dostop do zahtevanih baz osebnih podatkov, pri tem pa se sklicuje na 139. čl. ZUP.

Pooblaščenec je za namene razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije v obliki, kot jo zahteva prosilka, obstajajo, dne 11. 11. 2008, izvedel ogled in camera v skladu z 11. čl. ZInfP. Organ je na ogledu pojasnil, da so zahtevani podatki po posameznih osebah (raziskovalcih), z navedbo objav za posamezno osebo, javno dostopni preko sistema SICRIS, preko spletne strani www.sicris.izum.si Preko navedene spletne strani je mogoče, preko iskalnega pojma po imenu in/ali priimku, pridobiti seznam vseh objav posamezne osebe. Podatki so za posamezno osebo klasificirani po klasifikaciji ARRS, ki vsebuje za vsako osebo podatke o skupnem številu člankov  v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI in A&HCI, ki so predmet zahteve pod tč. 2 prosilke ter podatke o tem, ali so bili posamezni članki objavljeni v reviji Nature and Science, ki so predmet zahteve prosilke pod tč. 1. Prav tako je ob vsakem posameznem članku dostopen podatek o tem, s katere univerze ter fakultete prihaja posamezna oseba oziroma raziskovalec ter navedba števila citatov posamezne objave posameznega članka. Organ je še pojasnil, da se ob iskanju po iskalnem pojmu imena in/ali priimka, izpiše tudi navedba citatov v WoS (Web of Science) za posamezni članek ter navedba prijavljenih patentov v zahtevanih državah za posamezno iskano osebo, kar je vsebinsko predmet zahteve prosilke pod tč. 3 in 4. Iz navedenih podatkov je na podlagi seštevanja mogoče pridobiti skupno število vseh točk v bibliografijah ter na podlagi seštevanja vseh točk posameznih avtorjev po fakultetah, oziroma po navedbi pripadnosti posamezni univerzi, tudi posamezne zbirne podatke v obliki, kot jih zahteva prosilka.
 
Pooblaščenec je ob tem opravil vpogled v navedeni iskalnik po iskalnem pojmu Ivan Rozman in ugotovil, da so navedeni podatki dejansko dostopni, kot je pojasnjeno. Natisnjen izpis za iskano osebo je priloga 1 zapisnika o ogledu.

Organ je ob tem pojasnil, da je v preteklosti na zahtevo prosilke prilagodil programsko opremo in posredoval takrat zahtevane podatke, ki pa niso enaki, kot so predmet obravnavane zahteve. Organ je na ogledu še pojasnil, da z obstoječo programsko opremo ni mogoče pridobiti zbirnih podatkov, ki so predmet tč. 1 prosilke, ob priredbi obstoječe programske opreme, pa bi bilo te podatke možno pridobiti iz obstoječih baz v zbirni obliki, kot zahteva prosilka. Organ je še pojasnil, da bi bilo tudi za izdelavo in posredovanje podatkov v zbirni obliki v skladu s tč. 2 do 5  zahteve prosilke, potrebno obstoječo programsko opremo organa nadgraditi, saj v obliki, kot jo ima organ trenutno, ne omogoča pridobitve zahtevanih podatkov v zbirni obliki, zaradi česar organ navedenih podatkov ne more posredovati, saj jih v zahtevani zbirni obliki nima. Prosilka pa si na podlagi javno že dostopnih podatkov lahko sama izdela zahtevane zbirne podatke.  

Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 021-91/2008/6 z dne 9. 9. 2008, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ v svojem odgovoru pojasnjuje, da izdane odločbe ne bo nadomestil z novo, saj meni, da je bila zahteva prosilke utemeljeno delno zavrnjena. Za razloge, ki jih v pritožbi navaja prosilka, pa organ meni, da so neutemeljeni.

Pritožba je utemeljena.

1.    Procesni vidik odločanja in ali je prosilka zahtevala dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da izpodbijana odločba, kljub sklicevanju na določbe 22. člena ZDIJZ v uvodu odločbe, po vsebini ne predstavlja odločbe v zadevi dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Zaradi navedenega jo je potrebno odpraviti v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP.

V uvodu odločbe je, kot podlaga za odločanje, naveden ZDIJZ, in sicer 22. člen, ki v drugem odstavku določa, da organ izda pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Organ o zahtevi prosilke z dne 12. 5. 2008, v izpodbijani odločbi vsebinsko ni odločal, zahtevo prosilke z dne 10. 7. 2008 (kot izhaja iz pritožbe z istega dne) pa je zgolj formalno kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločil z odločbo, ki jo je označil kot odločbo po ZDIJZ. Odločba po zunanjih znakih sicer nakazuje, da gre za odločbo, izdano na podlagi ZDIJZ, vendar iz izreka in obrazložitve odločbe dejansko izhaja, da organ odločitve ni sprejel na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb ZDIJZ, pač pa izključno na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb predpisov s svojega delovnega področja, in sicer »Letnega programa dela in finančnega načrta Instituta informacijskih znanosti za leto 2008«.

V izreku odločbe je organ prosilki odobril dostavo zahtevanih informacij v elektronski obliki, na njeno vsakokratno zahtevo in ob plačilu stroškov te storitve po posebnem naročilu. Elektronski dostop do zahtevanih podatkov, pa je organ zavrnil. Organ se v obrazložitvi ni skliceval na določne ZDIJZ, omenil je le 4. tč. 5. čl. ZDIJZ, v zvezi z obrazložitvijo zavrnilne odločbe z dne 24. 6. 2008.

Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno z namenom je ZDIJZ uveljavil načelo prostega dostopa, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka 5. člena. ZDIJZ tako vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. Informacije javnega značaja lahko torej zahteva in pridobi vsakdo. ZDIJZ ne uvaja nikakršnega razlikovanja glede na status prosilca oziroma upravičenca. Slednjemu tudi ni potrebno pravno utemeljevati, da želi pridobiti informacije na podlagi ZDIJZ ali da ima podlago za pridobitev v kakšnem drugem predpisu, prav tako mu ni potrebno pojasnjevati namena seznanitve. Zaradi navedenega velja, da je vsako zahtevo za dostop do informacij javnega značaja potrebno presojati po standardu »univerzalnega prosilca oziroma upravičenca«, ki organu nalaga, da vse prosilce obravnava enako, ne glede na morebiten obstoj posebnih upravičenj, namenov rabe ali statusa. Rezultat takšnega univerzalnega pristopa mora biti posredovanje informacije v vsebini, obsegu in obliki, kot bi jo bili upravičeni pridobiti tudi vsi (preostali) potencialni prosilci. ZDIJZ ne pozna (ne)privilegiranih upravičencev, ki bi pri dostopanju do informacij javnega značaja imeli manj oziroma več pravic kot vsi ostali potencialni prosilci. Standard univerzalnega upravičenca zavezancu ne nalaga in mu hkrati ne dopušča, da bi zahtevo nekega prosilca opiral na posebne pravne podlage. Obstoj posebnih pravnih podlag za pridobitev določene informacije, ki se navezuje na posameznega prosilca, za presojo pravice do dostopa do informacije javnega značaja ni relevanten. Presojanje posebnih podlag, ki posameznim prosilcem dajejo več pravic, namreč vodi v neenako obravnavo prosilcev, oziroma se kaže v neenakih rešitvah ob enakem dejanskem stanju (enaki zahtevi). ZDIJZ je torej uzakonil enoten pravni režim za vse upravičence. Individualiziran pristop pri obravnavi prosilcev je povsem v nasprotju s temeljnimi izhodišči, ki jih je začrtal ZDIJZ.

Skladno z zgornjimi navedbami Pooblaščenec s to odločbo odpravlja odločbo organa, saj v izreku ni bilo odločeno o dostopu do informacij javnega značaja, pač pa o posredovanju zahtevanih informacij prosilki, na njeno vsakokratno zahtevo in dostopu do dela informatiziranih zbirk osebnih podatkov na podlagi določb predpisov, ki urejajo delo organa. Zadeva po vsebini sodi izključno na področje specialnih predpisov, saj gre za vprašanje, ali in katere podatke je prav ta prosilec upravičen pridobiti.

ZDIJZ v tretjem odstavku 17. člena določa, da prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Tretji odstavek 17. člena nadalje določa, da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Čeprav je prosilka obe zahtevi izrecno oprla na določbe ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZDIJZ, saj iz narave zahteve z dne 10. 7. 2008 (ki jo je prosilka podala v pritožbi z istega dne) ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pač pa gre za zahtevo po pridobitvi osebnih podatkov za potrebe izvajanja nalog prosilke. Poleg tega ZDIJZ med načini dostopa do informacij javnega značaja ne predvideva neposrednega (on-line) dostopa, zaradi česar zahteva prosilke v ničemer ne nakazuje, da prosilka zahteva dostop do informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi je ključna ugotovitev, da je organ zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ zgolj navidezno. Tako je tudi odločba navidezno izdana na podlagi določb ZDIJZ, de facto pa gre za odločitev o delnem dostopu do zbirk osebnih podatkov, ki je bila sprejeta na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa. Prosilka tako ni bila obravnavana po standardu univerzalnega upravičenca, pač pa na podlagi skrbne presoje individualnih upravičenj, ki naj bi jih imela na podlagi predpisov izven področja, ki ga pokriva ZDIJZ.

Čeprav se je organ skladno s 17. členom ZDIJZ formalno opredelil, da gre za zadevo s področja ZDIJZ, o njej ni odločil na podlagi določb ZDIJZ. Notranja formalno-materialna neskladnost odločbe se kaže v tem, da je okvir odločbe (domnevna podlaga za odločitev in s tem posledično tudi napotitev na drugostopenjsko varstvo) sicer vezan na ZDIJZ, vendar se s tem ne skladata niti izrek niti obrazložitev odločbe.

V upravnem postopku se skladno s 67. in 129. členom ZUP opravi predhodni preizkus zahteve stranke za uvedbo upravnega postopka z namenom, da se preveri, če so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, se pristojni organ ne spušča v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve, temveč zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati (začeti postopka), zahtevo zavrže. Pooblaščenec je na podlagi ugotovitve, da zahteve prosilke, kot izhaja iz pritožbe z dne 10. 7. 2008 (zahteva za elektronski dostop do baze oz. zahteva za posredovanje podatkov na podlagi vsakokratne zahteve), očitno ni mogoče kvalificirati kot zahteve po ZDIJZ,  zato je zahtevo prosilke z dne 10. 7. 2008, zavrgel.

ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Enako izhaja iz drugega odstavka 17. člena, ki določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije – vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis. V konkretnem primeru je prosilka v zahtevi z dne 10. 7. 2008 zahtevala neposreden (on-line) dostop do baz, s katerimi upravlja organ. Takšnega načina dostopanja do informacij javnega značaja ZDIJZ ne pozna. Tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 96/05 in 119/08) neposrednega (on-line) dostopa ne predvideva. Posredovanje »elektronskega zapisa« v smislu ZDIJZ in zgoraj omenjene uredbe se nanaša zgolj na posredovanje fizičnega nosilca podatkov ali posredovanje podatkov po elektronski pošti. Tudi zahteva po »posredovanju (določenih) informacij v svetovni splet«, ki je urejena v ZDIJZ in zgoraj omenjeni uredbi, ne pomeni, da imajo prosilci možnost zahtevati neposreden (on-line) dostop do informatiziranih zbirk podatkov, s katerimi razpolagajo zavezanci. Pri »posredovanju informacij v svetovni splet« gre namreč za javno objavljanje določenih vsebin na svetovnem spletu brez zahteve prosilca.

V konkretnem primeru prosilka zahteva nekaj, kar po vsebini zahteve spada na področje izven določb ZDIJZ. O zahtevi za neposreden (on-line) dostop do baz ni mogoče odločiti, kot to predvideva 22. člen ZDIJZ, saj ne gre za odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju materije, ki jo ureja ZDIJZ. Zaradi navedenega se organ v meritorno odločanje o zahtevi prosilke z dne 10. 7. 2008 ne bi mogel spustiti, kar nenazadnje tudi jasno izhaja iz same odločbe, saj je razlog, da je Pooblaščenec odločbo odpravil, prav v tem, da ni bilo odločeno na podlagi oziroma z uporabo določb ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, ker je ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in zahtevo prosilke z dne 10. 7. 2008 zavrgel, meritorno pa odločil o zahtevi prosilke z dne 12. 5. 2008, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

2.    Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa

Glede na zgoraj navedeno se je Pooblaščenec v postopku vsebinsko opredelil le glede zahteve prosilke, ki se nanaša na dostop do podatkov o znanstvenoraziskovalni dejavnosti vseh delavcev Univerze v Mariboru za obdobje 2004 – 2007, kot izhaja iz njene zahteve z dne 12. 5. 2008.  

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da delovno področje organa pomeni, da gre za informacije, ki jih je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih v prvem delu zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa. Organ je bil ustanovljen na podlagi 8. čl. Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ), s Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Ur. l. RS, št. 71/02, v nadaljevanju Sklep), kot javni raziskovalni zavod. Delovno področje organa je določeno s Sklepom, ki v 3. čl. določa, da organ opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture, še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu. Prosilka v prvem delu zahteva informacije, ki se nanašajo na naloge organa v zvezi z omogočanjem javnega dostopa do bibliografskih podatkov. Iz navedenega  sledi, da zahtevane informacije v tem delu spadajo v delovno področje organa.

Glede ostalih dveh kriterijev (to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki) Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru  bistveno dejansko vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane informacije v zbirni obliki, kot jo zahteva prosilka. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbe v delu, v katerih jih prosilec izpodbija. Odločbe preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Zato se je Pooblaščenec osredotočil na presojanje, ali so zahtevane informacije že javno dostopne in ali sta v obravnavanem primeru v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij v konkretni zahtevani zbirni obliki, izpolnjena tudi ta dva kriterija za obstoj informacije javnega značaja.

V skladu s 5. odst. 6. čl. ZDIJZ organ lahko prosilki ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in ji  posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Pooblaščenec je vpogledal v spletne strani sistema SICRIS preko spletne strani www.sicris.izum.si in na tej podlagi ugotovil, da so vse zahtevane informacije dostopne preko navedene spletne strani, kot je pojasnjeno zgoraj, vendar pa te informacije niso dostopne v zbirni obliki in organizirano na način, kot to zahteva prosilka.

Na podlagi ugotovitev z ogleda in camera pri organu, je Pooblaščenec zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki v zbirni obliki, kot jih zahteva prosilka. Zavezanci so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih, z enostavnimi operacijami, povezati v obliko, kot jo zahteva prosilec. Ne glede na navedeno pa tudi v teh primerih organ ni dolžan pridobivati dodatne programske opreme za namene izpolnitve zahteve prosilca. Pooblaščenec obenem ugotavlja, da ni  nobenega razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da z informacijo v zbirni obliki, kot jo zahteva prosilka, ne razpolaga. Organ je Pooblaščencu prepričljivo pojasnil, katere informacije obdeluje za potrebe svojega dela in da informacij v zbirni obliki, kot jih zahteva prosilka, ne vodi, ker jih ne potrebuje.  Iz navedenega  izhaja, da organ dejansko ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi se vsebinsko nanašal na zahtevo prosilke v smislu vsebovanja informacij v zbirni obliki, zato ni izpolnjen temeljni pogoj obstoja dokumentov, ki bi omogočal njihovo posredovanje prosilki. Informacije, s katerimi organ razpolaga, pa so že dostopne preko zgoraj navedene spletne strani v obliki, s katero organ razpolaga. Pooblaščenec tako zaključuje, da zahtevi prosilke z dne 12. 5. 2008 ni mogoče ugoditi, ker informacija javnega značaja ne obstaja. V konkretnem primeru namreč ni izpolnjen  t.i. kriterij materializiran oblike iz 4. čl. ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zahtevo prosilke z dne 12. 5. 2008, zavrnil ter odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana v 30 dneh od vročitve odločbe. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                             
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,                           
svetovalka Pooblaščenca                                  
 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka