Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.02.2008
Naslov: Itinera S.P.a - DARS
Številka: 021-83/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Datum: 01.02.08
Številka: 021-83/2007/17

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ITINERE S.p.A, Via M. Balustra 15, Tortona, Italija, ki jo zastopa odvetnik Mitja Stražar, Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ) št. 402-40/07-1268/sk z dne 7. 9. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2.    Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v cene na enoto, kot izhajajo iz nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in iz zahtevkov izvajalca del, v okviru dodatnih del po pogodbi DARS, št. 1172/2004 z dne 4. 11. 2004, o gradnji dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odseku Šentvid – Koseze.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 30. 3. 2007 na organ naslovil zahtevo za vpogled v informacijo javnega značaja v zvezi z javnim razpisom in kasnejšim potekom izvajanja del za gradnjo predora Šentvid, in sicer:
-    osnovno pogodbo z izbranim izvajalcem,
-    vse morebitne anekse k pogodbi,
-    pogodbo o izvajanju pogodbe z dne 13. 11. 2006,
-    sporazum o urejanju medsebojnih obveznosti z dne 13. 11. 2006 s prilogami,
-    gradivo uprave DARS za sejo nadzornega sveta DARS z dne 3. 1. 2007,
-    osnovno gradbeno dovoljenje z dne 24.08.2005 in dopolnitev tega z dne 8. 6. 2005,
-    poročilo o izvedljivosti Priključni kaverni – izdelal ELEA IC – januar 2005, št. Projekta 415484P,
-    poročilo o izvedljivosti Priključni kaverni v levi cevi – izdelal ELEA IC – marec 2005, št. Projekta 415484P,
-    recenzijo poročila o izvedljivosti,
-    oceno tveganja, št. Projekta 415484P z dne 6. 4. 2005 – izdelal ELEA IC d.o.o.,
-    PGD projekt Predor Šentvid s polnim priključkom na Celovško cesto (s popisom del), št. Projekta 415484P, marec 2005, izdelala ELEA IC,
-    eventualne nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD,
-    sklepe geotehničnega sveta za predore v zvezi z gradnjo predora Šentvid,
-    sklepe uprave DARS v zvezi z gradnjo predora Šentvid,
-    sklepe nadzornega sveta DARS v zvezi z gradnjo predora Šentvid,
-    odločitve inženirja v zvezi z gradnjo predora Šentvid (spremembe),
-    zahtevke izvajalca,
-    obrazložitve inženirja oziroma odobritve zahtevkov in dodatnih stroškov,
-    notranjo analiza DARS, ki so jo pripravili ..., ... in ....

Organ je prosilcu dne 7. 6. 2007 izdal odločbo št. 402-40/07-850/sk, s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil.

Po pritožbi prosilca je Pooblaščenec v predmetni zadevi izdal odločbo pod opr. št. 021-62/2007/3 z dne 06.08.2007, s katero je odpravil odločbo organa in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je dne 7. 9.2007 izdal odločbo št. 402-40/07-1268/sk, s katero je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentacije. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in v zahtevke izvajalca del, in sicer v delu, ki se po mnenju organa nanaša na podatke o cenah po enoti mere in na analizo cen. Organ pri tem pojasnjuje, da je lahko javna le končna ponudbena cena oziroma cena z morebitnimi popusti, medtem ko analize cen in cene na enoto po posameznih postavkah iz ponudbenega predračuna predstavljajo kompleksno in obsežno dokumentacijo, sestavljeno iz več stopenj predanaliz, ki so osnova za analizo cen posameznih predračunskih postavk, ki sestavljajo ponudbeni predračun. Analize cen so rezultat izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti, inovativnosti projekta in postopkov izvedbe objekta posameznega izvajalca. V analizi cene se lahko odražajo tudi vlaganja v razvojne študije in kadre ter opremo, kar predstavlja rezultat vseh dosedanjih vlaganj, ki jih je opravil izvajalec del in ki mu omogočajo določeno konkurenčno prednost na trgu. Glede na naravo podatkov, ki so vsebovani v analizi cen in ponudbenem predračunu in na podlagi pridobljenega dokumenta izvajalca gradnje v predoru v Šentvidu, ki šteje kot zaupno vso dokumentacijo, ki se tiče gradnje predora Šentvid, je mogoče šteti, da gre za podatke, ki jih je potrebno obravnavati kot poslovno skrivnost skladno s predpisi o gospodarskih družbah, pri čemer ne gre spregledati, da gre za podatke, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Na odločbo organa je prosilec dne 24. 9. 2007 vložil pritožbo pri Pooblaščencu, ki jo je Pooblaščenec dne 24. 9. 2007, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP, posredoval organu.

Prosilec navaja, da se pritožuje zoper zavrnilni del odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o cenah za merske enote. Meni, da obrazložitev organa velja le za analize posameznih enotnih cen, ker so te rezultat izkušenj, opreme, kadrovskih sposobnosti, inovativnosti projekta in postopkov izvedbe projekta posameznega izvajalca, nikakor pa to ne velja za same enote cene. Tako stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v podobnih primerih. Enotna cena za posamezno postavko je sestavljena le z eno samo številko, ne pa s kompleksno in obsežno dokumentacijo, sestavljeno iz več stopenj predanaliz, kot to trdi organ. Pri omenjenem javnem razpisu je namreč organ kot naročnik pripravil za vse ponudnike enak ponudbeni predračun s posameznimi postavkami in količinami, katerega je vsak ponudnik dopolnil le s cenami (številkami), ki povedo le to, za kakšno ceno je ponudnik pripravljen izvesti posamezno delo (na primer, za kakšno ceno je pripravljen izdelati m3 določne vrste betona, m2 asfalta, itd). Na isti način je organ kot naročnik moral pripraviti tudi nov popis del, ki ga je moral izbrani izvajalec le izpolniti z enotnimi cenami za posamezne postavke iz popisa del. Navedeno, drugače kot analize cen, ne opravičuje zavrnitve zahteve za dostop do informacije o cenah na enoto mere v ponudbenih predračunih izvajalca. Ta dokumentacija namreč ne more predstavljati poslovne skrivnosti skladno s predpisi o gospodarskih družbah in ne gre za podatke, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Organ je pritožbo prosilca dne 1. 10. 2007 odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 5. 11. 2007 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da je prosilcu zavrnil dostop do informacij, ki po njegovem mnenju predstavljajo analizo cen ter cene na enoto. Analize cen so razvidne iz osnovne ponudbe, ki jo je ponudnik predložil na osnovni razpis. Organ meni, da je njegovo stališče pravilno in v skladu z odločbo Državne revizijske komisije pod opr. št. 018-100/05-34-821 z dne 18. 4. 2005 ter št. 018-250/04-25/2153 z dne 24. 11. 2004. Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop, in sicer v novi ponudbeni predračun, zahtevke izvajalca in v specifikacije za opravljena dodatna dela. Iz teh dokumentov po mnenju organa izhaja cena na enoto pri posamezni postavki. Organ je obenem pojasnil, da se mu ne zdi sporen vpogled prosilca v obrazce z imenom »rekapitulacija«, sporno pa se mu zdi razkritje cene na enoto. Organ je tudi povedal, da trenutno ni prisotnega nobenega od kalkulantov, ki bi lahko pojasnil ekonomski pomen teh podatkov, zato se je zavezal, da bo v roku 15 dni Pooblaščencu posredoval pisno obrazložitev v zvezi z nastankom zatrjevane škode. Organ je še dodal, da bo še enkrat pozval ponudnika (ki se je sicer že opredelil, da so podatki poslovna skrivnost), naj se v zvezi s pritožbo prosilca opredeli glede škode, ki bi mu nastala z razkritjem nepooblaščenim osebam ter naj jo tudi izkaže oz. konkretizira.

Pooblaščenec je dne 20. 11. 2007 s strani organa prejel dopis št. 402-40/07-1611/sk, v katerem organ pojasnjuje, da je s strani izvajalca, SCT d.d. + Primorje d.d., ki izvaja rudarsko gradbena dela na predoru v Šentvidu na AC odseku Šentvid – Koseze, prejel obrazložitev, ki se nanaša na pojasnitev nastanka škode v primeru dopustitve vpogleda v zahtevke s ponudbenimi cenami. Organ je dopisu priložil dopis SCT d.d., Ljubljana, iz katerega sledi, da bi z razkritjem podatkov o cenah, prosilec dobil vpogled v njegove kalkulativne osnove. Glede na to, da gre za konkurenčno družbo, bi to predstavljalo veliko možnost nastanka nepopravljive škode, saj razkritja kalkulativnih osnov, po tem, ko so bile enkrat razkrite, ni mogoče več na noben način sanirati. Prosilec bi tako pridobljene informacije lahko uporabil pri pridobivanju poslov in na ta način povzročil podjetju SCT d.d., Ljubljana veliko škodo, ki je kot bodoče škode ni mogoče konkretno oceniti. Vsekakor pa je evidentno, da bi bila ta škoda potencialno enaka vrednosti vseh javnih naročil, ki bi jih podjetje izgubilo, ker bi njegova konkurenca razpolagala s podatki, ki so poslovna skrivnost družbe v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah ter Pravilnika o poslovni skrivnosti. SCT, d.d., Ljubljana še dodaja, da v kolikor bo Pooblaščenec ocenil, da gre kljub vsemu za informacijo javnega značaja, bo prisiljen vložiti ustrezno tožbo na ugotovitev, da so podatki ponudbenega predračuna poslovna skrivnost v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah.

Pooblaščenec je, v skladu s 44. čl. ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, z dopisom št. 021-83/2007/11 z dne 22. 11. 2007, pozval podjetje SCT d.d., Ljubljana, naj v roku 8 dni od prejema poziva prijavi stransko udeležbo v postopku ter naj se opredeli, ali katerikoli del dokumentacije, ki jo je posredoval organu in ki je predmet tega pritožbenega postopka, zanj predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Na poziv Pooblaščenca je podjetje SCT, d.d. odgovoril z dopisom z dne 5. 12. 2007, št. 000000/07-109-1491, v katerem je navedel, da prilagajo ustrezen pisni sklep, iz katerega izhaja, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost oziroma, da menijo, da gre za izjemo po 2. odst. 39. čl. ZGD in v tem primeru utemeljujejo njen obstoj. Na podlagi sklepa uprave SCT, d.d. z dne 22. 12. 2004 so kot poslovna skrivnost določeni vsi podatki, ki so vsebovani v pogodbi za izgradnjo dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odseku Šentvid - Koseze, ki je bila dne 4. 11. 2004 sklenjena z DARS, d.d., pod št. 1172/2004 ter v vseh na njeni podlagi sklenjenih dodatkih ali dopolnitvah, kakor tudi v vsej dokumentaciji, ki je bila in bo potrebna za izvedbo del po navedeni pogodbi. Iz navedenega izhaja, da so kot poslovna skrivnost določene tudi vse ponudbe SCT, d.d. v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in zahtevki, iz katerih izhaja cena po enoti mere in analiza cen. V zvezi z obstojem poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju pa SCT, d.d. pojasnjuje, da bi z razkritjem podatkov o cenah prosilcu, le-ta dobil vpogled v njihove kalkulativne osnove. Glede na to, da gre za konkurenčno družbo, bi le-to predstavljalo veliko verjetnost nastanka nepopravljive škode, saj razkritja kalkulativnih osnov, potem, ko so bile enkrat razkrite, ni mogoče več na noben način sanirati. Prosilec bi tako pridobljene informacije lahko uporabil pri pridobivanju poslov in jim na ta način povzročil škodo, ki bi bila enaka vrednosti vseh javnih naročil in drugih poslov, ki bi jih SCT d.d. izgubil, ker bi njegova konkurenca razpolagala s podatki, ki so poslovna skrivnost SCT d.d. v skladu z določbami ZGD-1 ter Pravilnika o poslovni skrivnosti. SCT, d.d. je zraven predložil tudi Sklep, z dne 22. 12. 2004, ki ga je sprejela Uprava družbe SCT, d.d. v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti in varstvu osebnih podatkov z dne 26. 2. 2001. Sklep določa kot  poslovno skrivnost vse podatke, ki so vsebovani v pogodbi za izgradnjo dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odseku Šentvid - Koseze, ki je bila dne 4. 11. 2004 sklenjena z DARS, d.d., pod št. 1172/2004 ter v vseh na njeni podlagi sklenjenih dodatkih ali dopolnitvah, kakor tudi v vsej dokumentaciji, ki je bila in bo potrebna za izvedbo del po navedeni pogodbi. S tem sklepom se seznani vse zaposlene, ki bodo opravljali dela pri izvedbi navedenega projekta.

Na podlagi priglasitve stranske intervenience s strani SCT, d.d. in posredovanega sklepa, je Pooblaščenec z dopisom z dne 7. 12. 2007, št. 021-83/2007/15 organ pozval, da mu predloži poziv, ki ga je organ, pred izdajo odločbe št. 402-40/07-1268/sk, naslovil na stranskega udeleženca (SCT, d.d.) in odgovor, ki ga je od njega prejel. Zahteval je tudi predložitev vse morebitne dokumentacije, ki jo je organ prejel od stranskega udeleženca od podpisa pogodbe št. 1172/2004 z dne 4. 11. 2004 ter pripadajočih aneksov, iz katerih bi izhajalo, da so cene na enoto, kot izhajajo iz nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in iz zahtevkov izvajalca del, označene kot poslovna skrivnost po 1. odst. 39. čl. ZGD ter podatek o tem, kdaj so dokumente prejeli.

Organ je z dopisom z dne 28. 12. 2007 št. 402-26/07-MCČ odgovoril, da razpolaga z dokumentacijo, iz katere izhaja, da sta poglavje 5 (ponudba) s prilogami in analizami cen kot tudi celotno poglavje 6 (ponudbeni predračun) poslovna skrivnost za izvajalca del. Že v letu 2004, ko je bilo izvedeno javno naročilo za rudarsko-gradbena dela v predoru, je bila s strani prosilca (tedaj še Grassetto Lavori) podana zahteva po vpogledu v ponudbo najugodnejšega ponudnika, to je izvajalca SCT, d.d. Organ je z dopisom št. 402-40/04-2111/sk z dne 7. 10. 2004 izvajalca pozval, da se o vpogledu izjasni in pridobil jasen odgovor in pojasnilo, da se ponudbena dokumentacija šteje kot poslovna skrivnost (v prilogi dopis št. 014200-1679-2004/JL/MA z dne 7. 10. 2004). Prosilcu je bila prošnja po vpogledu v ponudbo (in v dele ponudbe, ki predstavljajo poslovno skrivnost) zavrnjena, na kar prosilec ni imel pripomb. V letu 2007 je organ na ponovne pozive glede izjasnitve o poslovni skrivnosti in dovolitvi vpogleda v cene izvajalca del na predoru ponovno pridobil obrazložitev nastanka škode in tudi sklep, izdan s strani uprave družbe izvajalca, in sicer, da se podatki v družbi štejejo kot poslovna skrivnost. Organ s podatki, ki jih pridobi v postopku izvedbe javnih naročil, ravna skladno z zakonom o gospodarskih družbah tako, da varuje podatke, ki družbi predstavljajo poslovno skrivnost, saj sicer lahko družbi nastane škoda. V omenjenem primeru je bil organ s strani uprave družbe izvajalca na to pisno opozorjen, v skladu z 39. členom ZGD. Organ je v prilogi posredoval tudi dokumentacijo, ki izkazuje navedeno.

Pritožba je utemeljena.

1. Delovno področje organa in pojem informacije javnega značaja

Iz odločbe organa izhaja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije v delu, ki se nanaša na cene na enoto in na analizo cen. Upoštevaje pritožbo prosilca z dne 24. 9. 2007, se je prosilec zoper zavrnilni del odločbe pritožil samo v delu, ki se nanaša na dostop do cen na enoto. Izhajajoč iz tega je Pooblaščenec odločal samo v tem delu. Kot organ druge stopnje je Pooblaščenec namreč dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija (247. čl. ZUP). Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da organ spada med organe, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa 1. čl. ZDIJZ. Organ je bil ustanovljen z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 20/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDARS) in je organiziran kot delniška družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Edini ustanovitelj in delničar organa je Republika Slovenija, pri čemer organ:
-    v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest,
-    opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo,
-    upravlja in razpolaga s tistimi nepremičninami, ki so bile pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest pa niso bile v celoti uporabljene za njihovo izgradnjo ali niso v celoti potrebne za upravljanje in vzdrževanje avtocest v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa
-    upravlja in vzdržuje avtoceste.
Iz navedenega izhaja, da organ organizira in vodi gradnjo in obnovo avtocest v imenu in za račun Republike Slovenije, izvaja finančni inženiring ter vzdržuje in upravlja z avtocestami (kot koncesionar), zato sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Prej navedeni člen določa, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področje organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.
V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki je pri organu nastala v zvezi z javnim razpisom in kasnejšim potekom izvajanja del za gradnjo avtocestnega predora Šentvid. Zahtevana dokumentacija nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ niti v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja dokumentov, obenem pa si je Pooblaščenec dokumente ogledal, je izpolnjen tudi tretji, t.i. pogoj materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja.  Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem, ki jih v 1. odst. 6. čl. taksativno določa ZDIJZ.

2.  Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi opira na izjemo po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja tudi na Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, v nadaljevanju ZJN-2), ki poleg ZDIJZ določa načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. V 2. odst. 8. čl. ZJN-2 je tako v okviru načela transparentnosti javnega naročanja določeno, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednost iz 12. čl. tega zakona v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V 22. čl. ZJN-2 pa je urejeno varstvo podatkov. Med drugim je določeno, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon (1. odst. 22. čl. ZJN-2). Ne glede na določbo prejšnjega stavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (2. odst. 22. čl. ZJN-2). Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje (3. odst. 22. čl. ZJN-2). Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila (6. odst. 22. čl. ZJN-2).  

V 6. odst. 22. čl. ZJN-2 je tudi določeno, da določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo. V obravnavanem primeru je bila odločitev o oddaji javnega naročila že sprejeta, saj je bila pogodba z izbranim ponudnikom podpisana že dne 4. 11. 2004 in se tudi izvaja. To pomeni, da navedena izključitev ni podana in se torej določbe ZDIJZ uporabljajo.


8. in 22. čl. ZJN-2 tako zagotavljata javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila.

ZJN-2 zaradi načela transparentnosti izrecno določa  javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje ob upoštevanju 3. odst. 39. čl. ZGD-1 ne pride v poštev. Tako za poslovno skrivnost nikoli ne more biti označena cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Z izpodbijano odločbo je organ, kot navaja, zavrnil dostop do cene po enoti in analize cen, ker po posameznih postavkah iz ponudbenega predračuna predstavljajo kompleksno in obsežno dokumentacijo, sestavljeno iz več stopenj predanaliz, ki so osnova za analizo cen posameznih predračunskih postavk, ki sestavljajo ponudbeni predračun. Pri tem je organ podrobno obrazložil, kaj predstavlja analizo cene, ki glede na naravo podatkov predstavlja poslovno skrivnost družbe, zlasti ob predpostavki, da je izvajalec del vso dokumentacijo, ki se tiče gradnje predora v Šentvidu, označil za poslovno skrivnost. Organ pa ni pojasnil, kakšno obsežno dokumentacijo predstavlja cena po enoti in zakaj bi naj prav takšen podatek predstavljal poslovno skrivnost izvajalca del ... Vendar je pri tem potrebno opozoriti na dejstvo, da so obravnavani dokumenti nastali v postopku javnega naročanja, kjer ponudnik oziroma izbrani ponudnik ne more označiti vseh podatkov za poslovno skrivnost, saj bi sistem javnih naročil, kjer je temeljno načelo prav načelo  transparentnosti, izgubil  ves smisel. Pri tem je seveda potrebno tudi opozoriti, da se uporaba načelo transparentnosti v okviru javnega naročanja  ne more končati s sklenitvijo pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč ga je potrebno razlagati široko, kar pomeni, da mora biti zagotovljena transparentnost tudi po tem, ko se takšna pogodba izvaja, saj je le tako mogoče zagotoviti nadzor širše javnosti nad smotrno porabo proračunskih sredstev.  

Na izvedenem ogledu je organ pojasnil, da so analize cene razvidne iz osnovne cene, ki jih je ponudnik, torej SCT, d.d. predložil na osnovni razpis. Vendar Pooblaščenec poudarja, da slednje ni predmet obravnavane pritožbe. Organ je namreč prosilcu zavrnil dostop do tipske tabele iz zahtevka izvajalca za dodatna dela, v katerega je vpogledal Pooblaščenec in ugotovil, da vsebuje zgolj cene po enoti pri posamezni postavki. Takšno je tudi mnenje organa, ki je na ogledu pojasnil, da rekapitulacija cene ni sporna, sporna pa je cena po enoti, do katere so prosilcu zavrnili dostop.

Glede na navedeno, predmet obravnavane pritožbe ne predstavlja analiza cene, čeprav je organ to navajal kot glavni argument zavrnitve.

Pooblaščenec je z vpogledom v novi ponudbeni predračun izvajalca ter v zahtevke izvajalca za dodatna dela ugotovil, da iz te dokumentacije izhajajo cene dodatnih del po postavkah (npr. 1. Izdelava spodnje zadele, 2. Zapolnitev vpadnika, 3. Črpanje vode,…), pri čemer je pri vsaki od teh postavk navedena cena za to postavko, v spodnjem delu pa so v obliki končne cene seštete vse cene posameznih postavk. V prilogah k popisu dodatnih del in zahtevkih izvajalca pa so za posamezne postavke v tabeli še dodatno specificirane podpostavke po posameznih opravljenih delih (npr, izdelava…, dobava…, vgradnja...). Iz navedene tabele tako izhajajo naslednji podatki: postavka, šifra postavke, opis postavke, enota mere, količina, cena na enoto in skupna vrednost.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je cena na enoto podana v obliki skupne vrednosti in da dejansko predstavlja podatek, za kakšno vrednost je izvajalec del opravil določeno storitev, torej kaj dobavil, vgradil, …

Pooblaščenec tako ne more slediti argumentu organa, da cene na enoto po posameznih postavkah iz ponudbenega predračuna predstavljajo kompleksno in obsežno dokumentacijo, sestavljeno iz več stopenj predanaliz, ki so osnova za analizo cen posameznih predračunskih postavk iz  ponudbenega predračuna. Prav tako iz cen na enoto ne izhajajo kalkulativne osnove, kot to zatrjuje izbrani ponudnik oziroma stranski udeleženec. Cena na enoto, kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ predložil Pooblaščencu, dejansko predstavlja skupno vrednost posamezne enote storitve, ki jo je izvajalec opravil za organ. Ta cena ne predstavlja strukture oz. analize cene, saj iz nje niso razvidni nobeni podatki, ki bi predstavljali konkurenčno prednost izvajalca in ki bi kazali na izkušnje, opremo, kadrovskih sposobnosti, inovativnost projekta ali postopke izvedbe projekta izvajalca. Cena na enoto namreč ni razdelana oz. analizirana po posameznih vrednostih (v smislu, da bi bilo iz nje razvidno, kolikšen del te cene za izvajalca predstavlja material, strošek dela, tehnološki razvoj, dodana vrednost,..). Če bi bila cena za posamezno enoto storitve tako razdelana, bi dejansko lahko govorili o strukturi cene. Pooblaščenec ocenjuje, da tako izhaja tudi iz  odločb Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje organ in ki govorijo o analizi cene posameznega artikla, ki je odraz uspešnosti posameznega ponudnika. Cena za posamezno fazo oz. storitev v okviru zahtevka izvajalca bi morala biti razdelana, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo storjeno. Cena na enoto tako dejansko ne pove ničesar o konkurenčnih prednostih izvajalca, ker brez kakršnega koli drugega podatka ni mogoče izračunati oziroma ugotoviti konkurenčnih prednosti izvajalca. Lahko se samo ugiba, špekulira, ne more pa se dejansko ugotoviti, iz česa izhaja cena na enoto oz., na podlagi česa jo je izvajalec sploh določil.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da dejstva obravnavanega primera ne dopuščajo zaključka, da cene po enoti mere, ki jih vsebujejo obravnavane ponudbe, predstavljajo pojem "strukture cene". Podatki (cene po izdelkih), navedeni v ponudbeni dokumentaciji, namreč očitno ne kažejo na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovsko usposobljenost, organizacijo dela ali postopke izvedbe. Prav tako ne razkrivajo rezultatov razvoja in napredka posameznega ponudnika. V njih se tudi ne odražajo inovativnost, vlaganja v razvojne študije ter kadre. V navedenem primeru gre zgolj za ločene cene različnih storitev in ne za strukturo cene. Gre torej zgolj za končne cene posameznih storitev, ki naj bi jih izvajalec dodatno izvedel v okviru pogodbe, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročila. Vsaka od teh cen ima sicer gotovo tudi svojo strukturo oz. analizo, vendar slednje v dokumentaciji, ki je predmet pritožbe, ni najti.

Kot je bilo že navedeno v 1. tč. te odločbe, je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije v delu, ki se nanaša na cene na enoto in na analizo cen. Cena na enoto in analize cen naj bi predstavljale poslovno skrivnost izbranega ponudnika, o čemer se je izjasnil tudi izbrani ponudnik  - podjetje SCT d.d. Ljubljana, v odgovoru na poziv organa št. 000000103/07 z dne 14.11.2007. Prav tako pa je SCT, d.d., s priglasitvijo stranske intervenience, ki jo Pooblaščenec prejel dne 6. 12. 2007, predložil sklep uprave SCT, d.d. z dne 22.12.2004, ki kot poslovno skrivnost določa vse podatke, ki so vsebovani v pogodbi za izgradnjo dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odseku Šentvid - Koseze, ki je bila dne 04.11.2004 sklenjena z DARS, d.d., pod št. 1172/2004 ter v vseh na njeni podlagi sklenjenih dodatkih ali dopolnitvah, kakor tudi v vsej dokumentaciji, ki je bila in bo potrebna za izvedbo del po navedeni pogodbi.

Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali v danem primeru cena po enoti, kar je predmet pritožbe, dejansko predstavlja poslovno skrivnost.

Stranski interevenient SCT, d.d. je sicer v dopisu z dne 5.12.2007 navedel, da zahtevani podatki po njihovem mnenju predstavljajo izjemo po 2. odst. 39. čl. ZGD, vendar pa je opozoril in predložil zgoraj omenjeni sklep z dne 22.12.2004, ki ga je sprejela uprava SCT, d.d. in v katerem je v prvem odstavku določeno, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, v drugem odstavku pa je navedeno, kdo je dolžan poslovno skrivnost varovati: to so vsi zaposleni, ki bodo opravljali dela pri izvedbi navedenega projekta. Zato je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo poslovno skrivnost izvajalca po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196). Navedeni sklep pa mora vsebovati tudi podatke o tem, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, kar zaradi določnosti in jasnosti zahteva ZGD-1 v 1. odst. 40. čl. Z načinom varovanja je zlasti mišljeno, da sklep ne le, da določa podatke, ki so poslovna skrivnost, temveč da določa, kdo in kako hrani zaupne podatke, ter kdo odloča o tem, kdaj in kako se zaupni podatki sporočajo drugim osebam.

Pooblaščenec ugotavlja, da obravnavani sklep ne vsebuje načina varovanja, zato ocenjuje, da takšen sklep, na katerega se sklicuje SCT, d.d., ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na podlagi katerega bi lahko šteli dokument, ki je predmet zahteve prosilca, za poslovno skrivnost. Zgolj splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnosti ni v skladu s 1. odst. 39. čl. in 1. odst. 40. čl.  ZGD-1, ki zahteva takšno mero določnosti, da se odpravi vsak dvom v to, kateri podatek se šteje za poslovno skrivnost. Takšne določnosti sklep, na katerega se sklicuje organ, ne omogoča. Pri tem Pooblaščenec ne more mimo bistvenega dejstva, da se organ v izpodbijani odločbi ni skliceval na obstoj sklepa in s tem na subjektivni kriterij, kar je razumljivo, saj je SCT, d.d. obravnavani sklep posredoval organu šele 10. 9. 2007, kar izhaja iz dopisa organa z dne 28. 12. 2007, kljub temu, da je bila pogodba skupaj z dokumentacijo, v okviru javnega naročila, sklenjena z organom že 4. 11. 2004. Po mnenju Pooblaščenca slednje predstavlja odločilen argument, da zahtevani dokument ni bil varovan s sklepom, katerega omenja SCT, d.d.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta, ki je predmet zahteve, z vidika sklepa stranskega intervenienta SCT, d.d. o varovanju poslovne skrivnosti, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD-1.

Ker pa je organ v izpodbijani odločbi, sicer zgolj na splošno, zatrjeval, da gre »za podatke, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda«, prav tako pa se je tudi stranski intervenient v priglasitvi stranske udeležbe skliceval na obstoj poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali dokument prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD (po objektivnem kriteriju). Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).

Za obstoj poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Zakonodajalec je torej izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, da mora zainteresirani z navedbo in natančno obrazložitvijo preteče škode in concreto in ne zgolj in abstracto dokazati, da bi škoda zares utegnila nastati. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali.  Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Pooblaščenec je zaradi navedenega pozval v postopek SCT, d.d., ki  pa v priglasitvi stranske intervenience z dne 5. 12. 2007 ni konkretno opredelil občutne škode, ki bi z razkritjem nastala, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.  

Po temeljitem pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da cene po enoti za  posamezne storitve ne morejo vplivati na tržni položaj SCT, d.d. Kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, cene po enoti ne ustrezajo pojmu "strukture cene" javnega naročila. Razkritje cen po enoti za posamezno storitev, ki so navedene v tipski tabeli iz zahtevka izvajalca za dodatna dela, nikakor ne morejo vplivati oz. škodovati konkurenčnemu položaju podjetja. Zaradi navedenega, po mnenju Pooblaščenca, tudi posamezne cene po enoti, ki same po sebi ne razkrijejo nobene konkurenčne prednosti, ne morejo podjetju povzročiti občutne škode, če zanje izvejo nepooblaščene osebe. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje opravi določeno storitev, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Če namreč želi neko podjetje delovati na trgu oz. opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstnega dela razlikuje glede na ponudnika ali pa glede načina ponujanja storitve (v okviru ponudbe za javno naročilo ali na trgu, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu. Glede navedb stranskega udeleženca SCT, d.d., da cena po enoti razkriva njihove kalkulativne osnove, pa Pooblaščenec ponovno poudarja, da ima vsaka cena zagotovo tudi svojo kalkulativno osnovo, vendar slednja v dokumentaciji, ki je predmet pritožbe, ni podana. Pooblaščenec se tako strinja s podjetjem SCT, d.d., da bi jim morda z razkritjem kalkulativnih osnov nastala nepopravljiva škoda, vendar je bilo pri ogledu zahtevanega dokumenta nesporno in nedvomno ugotovljeno, da ta dokument samih kalkulativnih osnov ne vsebuje. Ker v zahtevanem dokumentu ni kalkulativnih osnov, temveč zgolj cene po enoti, o škodi ni mogoče govoriti. Cena po enoti kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezno podjetje v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljeno opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka pa družbi zagotovo ne more nastati občutna škoda.

Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, podjetju SCT, d.d., nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.

Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

3. Transparentna poraba javnih sredstev v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ   

Zgolj podrejeno pa Pooblaščenec opozarja tudi na tretji odst. 6. čl. ZDIJZ,  ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Ker je Pooblaščenec odločil, da v obravnavanem primeru ni podana zatrjevana izjema, na podlagi katere se lahko dostop do zahtevane dokumentacije zavrne, je nadaljnja argumentacija sicer nepotrebna. Kljub temu se Pooblaščencu zdi na mestu, da opozori tudi na zgoraj citirani 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot je bilo že pojasnjeno, gre v obravnavanem primeru za dokument, ki je nastal v postopku javnega naročila, v okviru katerega organ kot naročnik del izbranemu ponudniku SCT, d.d. za opravljeno storitev izplačuje sredstva iz javnih sredstev. Pri tem je seveda povsem irelevantno, da je postopek javnega naročanja, na podlagi ZJN, v smislu izbora najboljšega ponudnika zaključen. Temeljno načelo javnega naročanja, torej načelo transparentnosti, se namreč ne zaključi s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. V okviru pritožbenega postopka je organ sicer pojasnil, da ne vidi nobene ovire, da se prosilca seznani z rekapitulacijo cene, torej s skupnim podatkom o porabi za dodatno izvedena dela izvajalca SCT, d.d., npr. skupni znesek za črpanje vode. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da se s slednjim podatkom javnost sicer dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, tudi za kakšen namen so bila porabljena, vendar pa slednji podatek kot tak ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrno porabo javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do količine po enoti, saj skupni znesek šele skupaj s podatkom o količini zagotavlja učinkovit nadzor o smotrni porabi javnih sredstev.  

Za boljše razumevanje Pooblaščenec navaja naslednji izmišljen primer: Šola kot proračunski porabnik v okviru javnega naročila kupi opremo za zbornico, mize in stole. Javnost seznani z na videz določnimi podatki, da je za mize porabila toliko in za stole toliko. Iz takšnega podatka je torej razvidno, koliko proračunskega denarja je porabila in zakaj, ni pa razvidno, ali je pri porabi javnih sredstev ravnala smotrno, kot dober gospodar, kar je seveda bistvo načela transparentnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Z vidika gospodarnega ravnanja je namreč bistvena razlika, ali je šola s porabljenimi sredstvi kupila eno mizo in stol, ali pa je bilo teh več oziroma je bistveno, kakšne kvalitete je bila ta oprema. Zato je za učinkovit nadzor javnosti o porabi javnih sredstev zagotovo potrebno, da se obstoječim podatkom doda bodisi podatek o količini miz in stolov bodisi podatek o ceni posamezne mize in stola. Šele s tem se javnost seznani, ali je proračunski porabnik gospodarno porabil javna sredstva. Temu principu je sledil Pooblaščenec tudi pri presoji obravnavane pritožbe.

Pooblaščenec na tem mestu omenjal tudi izjavo predsednika Računskega sodišča RS, Igorja Šoltesa, ki je bila objavljena v Delu, januarja 2007, v kateri je poudaril, da mora javnost  izvedeti, kako gospodarno se ravna z javnimi sredstvi. Opozoril pa je tudi na izjemno pomembno področje, to je skrbništvo nad pogodbami. Citat: «Nekateri naročniki namreč menijo, da je postopek zaključen, če se ta konča brez revizije oziroma ko je revizija zavrnjena. Nikakor! Takrat se šele začne! Zanima nas vprašanje, ali je blago, ki je predmet javnega naročanja, ustrezno oziroma takšno, kot je bilo zahtevano v pogodbi. Ali je bilo dobavljeno pravočasno? So bila plačila izvedena v predpisanih rokih? Precej pogosto se namreč zgodi, da storitev, še posebej pa blago, ne ustreza zahtevam v razpisni dokumentaciji. Ta del nadzora nad izvrševanjem pogodbe je dostikrat pomanjkljiv«.

Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z državnim organom, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njihova svoboda pri določitvi podatkov kot poslovna skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.  

Pooblaščenec je glede na navedeno, pritožbi prosilca ugodil, in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ mora prosilcu omogočiti vpogled v cene na enoto, kot izhajajo iz nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in iz zahtevkov izvajalca del, kot to določa  druga točka izreka te odločbe. Organ je tako dolžan prosilcu v roku petnajstih dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v cene na enoto, kot izhajajo iz nove ponudbe izvajalca v zvezi z novim popisom del glede na novi PGD in iz zahtevkov izvajalca del, v okviru dodatnih del po pogodbi DARS, št. 1172/2004 z dne 4. 11. 2004, gradnje dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odseku Šentvid – Koseze.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.





Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka