Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.03.2019
Naslov: Interseroh zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o. - Agencija RS za okolje
Številka: 090-210/2017/36
Kategorija: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Okoljski podatki, Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča RS glede dostopa do revidiranih finančnih poročil nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za leto 2016. Sporno je bilo vprašanje, ali je podana izjema iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če je podatek poslovna skrivnost, kolikor gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Glede na jasno stališče sodišča, da revidiranih finančnih poročil v delu, v katerem so zajeti stroški zbiranja in obdelave OEEO ter stroški obveščanja, ni mogoče obravnavati kot okoljske podatke, saj iz njih ni mogoče ugotoviti vpliva na okolje, niti ti podatki po mnenju sodišča ne izkazujejo celovitih ukrepov ravnanja z odpadki, s katerimi se prikažejo celoviti stroški in koristi posameznih ukrepov v smislu »analize stroškov« po Aarhuški konvenciji, je IP odločil, da izjema od izjem po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana, zaradi česar ugotovljena izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni presežena. IP je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-210/2017/36

Datum: 20. 3. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 8. 2017, Interseroh Zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana-Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Brezavšček, Golobič in odvetniki d.o.o., Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 22. 6. 2017, št. 0900-62/2017-5, Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na dostop do revidiranih finančnih poročil družb Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o., zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 7. 6. 2017 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da naj mu organ posreduje podatke iz revidiranega finančnega poročila vseh shem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v letu 2016. Ob tem je pojasnil, da skladno s četrto točko 33. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15 in 47/16, v nadaljevanju Uredba)[1] je moral vsak nosilec skupnega načrta ravnanja z OEEO poročilu o ravnanju z OEEO za leto 2016 priložiti tudi revidirano finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni stroški zbiranja in obdelave po posameznih zbirno predelovalnih skupinah, ter stroških izvedenih aktivnosti, ki so določeni v Uredbi. Poročila so vse sheme, tudi prosilec, posredovale Agenciji RS za okolje do 31.03.2017. Prosilec je prosil, da mu organ finančna poročila vseh shem za ravnanje z OEEO posreduje v najkrajšem možnem času, saj Uredba v 35. členu opredeljuje izravnavo obveznosti proizvajalcev glede na deleže ter stroške iz revidiranega finančnega poročila. Rok za oddajo obvestila ministrstvu je 30. junij, iz tega pa izhaja, da prosilec potrebuje podatke čim prej, da lahko nadaljuje s postopkom dogovarjanja za izravnavo med shemami. Z vlogo z dne 8. 6. 2017 je prosilec obvestil organ, da naj njegovo vlogo obravnavajo po ZDIJZ in mu prioritetno posredujejo zahtevane informacije.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 22. 6. 2017, št. 0900-62/2017-5, s katero je zahtevo prosilca, za dostop do kopij revidiranih finančnih poročil nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za leto 2016, zavrnil. Zoper odločbo je prosilec dne 10. 8. 2017 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo z dne 14. 11. 2017, št. 090-210/2017/5, s katero je pritožbi delno ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in naložil organu, da prosilcu posreduje v izreku navedene podatke. Zoper odločbo IP sta stranska udeleženca družbi Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o. vložili tožbi na Upravno sodišče RS, ki je s sodbama št. I U 2805/2017-41 z dne 13. 2. 2019 in št. I U 2678/2017-42 z dne 26. 2. 2019, tožbama ugodilo in izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na družbi Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o. odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo v ponoven postopek.

 

Pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša na družbi Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da revidirani finančni poročili družb Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o. predstavljata poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ker že obstoj poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zadosti obstoju izjeme po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP ni posebej opredeljeval do objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

 

IP pa je v nadaljevanju ugotavljal, ali so predmet zahteve oz. presoje informacije, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo opredeliti kot poslovna skrivnost, ker so javne po zakonu, predstavljajo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Revidirani finančni poročili družb Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o. sta bili organu posredovani na podlagi druge točke četrtega odstavka 33. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (dalje Uredba). Ta določa, da mora biti poročilu o ravnanju z OEEO za preteklo koledarsko leto, ki ga do 31. marca tekočega leta ministrstvu predložita proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka 17. člena te uredbe, in nosilec skupnega načrta, priloženo revidirano finančno poročilo, iz katerega morajo biti ločeno razvidni stroški zbiranja in obdelave OEEO po posameznih zbirnopredelovalnih skupinah, določenih v prilogi 4 te uredbe, ter stroški izvedenih aktivnosti iz prejšnje alineje. Glede na to, da je bila Uredba sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je v obravnavanem primeru treba razrešiti vprašanje, ali informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, v celoti ali deloma sodijo med okoljske podatke, ki so vselej javni. Sporno je torej vprašanje, ali je podana izjema iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če je podatek poslovna skrivnost, kolikor gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

Po presoji sodišča v sodbah št. I U 2805/2017-41 z dne 13. 2. 2019 in št. I U 2678/2017-42 z dne 26. 2. 2019, bi se poročilo v zvezi z odpadki lahko štelo za okoljski podatek, če bi iz njega izhajal vpliv odpadkov na okolje. Po mnenju sodišča bi to bila na primer poročila o količini in vrsti odpadkov, njihovem shranjevanju ipd. S tem v zvezi se torej postavlja vprašanje, ali je poročilo o finančnem poslovanju neke gospodarske družbe v delu, ki se nanaša na stroške zbiranja in obdelave odpadkov, možno enačiti s pojmom poročila, povezanega s kvaliteto okolja, v katerem živimo. Sodišče pri tem ni pritrdilo stališču IP, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev oziroma stroškov vselej sovpliva na okoljske odločitve. Sodišče je nadalje še navedlo, da je treba upoštevati tudi, da 5. točka drugega odstavka 110. člena ZVO-1sploh ne govori o finančnih poročilih, ampak zgolj o poročilih. Glede drugega člena Aarhuške konvencije, ki govori o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, po mnenju sodišča iz te besedne zveze ni mogoče sklepati, da so podatki iz finančnega poročila o stroških gospodarske družbe, ki jih ima v zvezi z odpadki, identični s pojmom »analiza stroškov«. Po mnenju sodišča gre pri pojmu »analiza stroškov in koristi« za obdelovanje podatkov, ki so povezani s celovitimi ukrepi ravnanja z odpadki, s katerimi se prikažejo celoviti stroški in koristi posameznih ukrepov.

 

Glede na jasno stališče sodišča, da revidiranih finančnih poročil v delu, v katerem so zajeti stroški zbiranja in obdelave OEEO ter stroški obveščanja, ni mogoče obravnavati kot okoljske podatke, saj iz njih ni mogoče ugotoviti vpliva na okolje, niti ti podatki po mnenju sodišča ne izkazujejo celovitih ukrepov ravnanja z odpadki, s katerimi se prikažejo celoviti stroški in koristi posameznih ukrepov v smislu »analize stroškov« po Aarhuški konvenciji, to pomeni, da izjema od izjem po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana, zaradi česar ugotovljena izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni presežena.

 

Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da je IP v ponovljenem postopku, na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča vezan, IP zaključuje, da je za zahtevane informacije podana izjema poslovne skrivnosti, zato pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do revidiranih finančnih poročil družb Slopak d.o.o. in Trigana d.o.o., ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6521