Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.05.2019
Naslov: Inštutut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o. - Ministrstvo za gospodarski razovj in tehnologijo
Številka: 090-110/2019
Kategorija: Osebni podatek, Notranje delovanje organa
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vpogled in fotokopijo v ocenjevalni list za konkretni projekt v zvezi z Javnim razpisom za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2018. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval oceno, prekril pa je ime in priimek ocenjevalca, saj naj bi šlo za varovane osebne podatke oz. podatke, ki so sestavljeni v zvezi z dejavnostjo organa, njihovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. IP je pritožbi prosilca ugodil, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je identiteta ocenjevalca povezana s porabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije, zato za razkritje osebnih podatkov obstaja neposredna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je prenesel svojo javno funkcijo na tretje osebe, s čimer te prevzamejo nase določene naloge, ki primarno sodijo v izvajanje javne funkcije organa, zato mora biti ocenjevanje s strani tretjih oseb povrženo enakemu režimu transparentnosti, kot da bi to oceno izvedel organ sam. IP je še poudaril, da organ ni izkazal obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ter da je spregledal, da morajo biti postopku dodeljevanja javnih sredstev, še posebej transparentni in pregledni.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-110/2019/5

Datum:  21. 5. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi IOS, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d. o. o., Beloruska ulica 7, 2000 Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 4. 2019, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2019/2 z dne 9. 4.2019 (v odločbi je napačno navedena letnica 2018), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 24. 4. 2019 se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 090-11/2019/2 z dne 9. 4. 2019 v zavrnilnem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v ocenjevalni list projekta z akronimom NanoMBR z evidenčno številko 4300-3/2018/75, v zvezi s prijavo na Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2018, v celoti.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 11. 3. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za vpogled in fotokopiranje ocene ocenjevalca, ki je pod točko 8 (od 19 ocen) zapisal: »Ne glede na število doseženih točk tudi v prihodnjih delih, odsvetujem podelitev finančnih sredstev temu projektu že na tem mestu«.

 

Organ je dne 9. 4. 2019 zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-14/2019/2. Prosilcu je omogočil vpogled v ocenjevalni list projekta z akronimom NanoMBR z evidenčno številko 4300-3/2018/75, v zvezi s prijavo na Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2018, pri čemer je navedel, da se iz zahtevanega dokumenta izločijo varovani osebni podatki oz. podatki, ki predstavljajo podatek, ki je sestavljen v zvezi z dejavnostjo organa, njegovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ v dokumentu prekril ime in priimek ocenjevalca, saj gre za osebni podatek, ki ga je ob poznavanju delovnega področja, ki ga posameznik ocenjuje, mogoče točno določiti. Organ je pojasnil še, da je ocenjevalni list nastal v zvezi z dejavnostjo organa, in sicer v postopku izvedbe javnega razpisa za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2018. Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija organa, s katero kot ocenjevalci sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Bazo ocenjevalcev oblikuje in vodi Javna agencija za spodbujanje podjetniška, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologiji, in sicer na podlagi javnega poziva recenzentom tehnološko razvojnih projektov. Po mnenju organa bi z razkritjem imena in priimka ocenjevalca organu nastala škoda. Razlog za ohranjanje anonimnosti ocenjevalcev je v zagotavljanju nepristranskega ocenjevanja ter avtonomnosti in neodvisnosti ocenjevalcev. Za sistem ocenjevanja projektov je pomembno, da ne obstaja nikakršna direktna komunikacija med tistim, ki ocenjuje in tistim, ki je ocenjevan. Le na tak način organ lahko zagotovi kvalitetno oceno projekta. Če bi bila imena ocenjevalcev znana, bi obstajala nevarnost pristranskega ocenjevanja ter neavtonomnosti ocenjevalcev. Obenem bi javnost imen imela za posledico nesodelovanje ocenjevalcev. Slednje bi povzročilo motnje pri dejavnosti organa oz. blokado dela organa. Organ še meni, da pri posredovanju imena in priimka ocenjevalca ne gre za porabo javnih sredstev, saj je podatek o sredstvih za posamezni projekt javen, kot tudi delo ocenjevalca. Samo ime ocenjevalca pa ne pomeni porabe javnih sredstev. Ocenjevalci tudi ne opravljajo javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in niso v delovnem razmerju z organom, temveč sodelujejo z organom na podlagi pogodbe.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 4. 2019 vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je v konkretnem primeru podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov ocenjevalca, in sicer se ti podatki lahko obdelujejo po točki e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj gre za izvajanje javnega razpisa, katerega nosilec je organ. Ocenjevalni listi posledično predstavljajo merilo za izbor in so povezani s porabo javnih sredstev. Kljub podani izjemi varstva osebnih podatkov, po mnenju prosilca ne gre za varovane osebne podatke, kadar ti predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Neposredna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je mnenja, da je sklicevanje na izjemo notranjega delovanja neutemeljeno, pavšalno in neobrazloženo. Navedena izjema se uporablja za dokumente notranjega delovanja organa, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju organa ali dejavnosti organov, v konkretnem primeru pa nista izpolnjena nobena od navedenih pogojev. Ocenjevalni list ni istovrsten primerov, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem. Dokument tudi ne vsebuje podatkov oz. informacij, iz katerih bi bilo razvidno, kako je organ oblikoval svojo politiko oziroma, kako je potekal postopek notranjega razmišljanja organa, preden je prišel do odločitve, ki je zabeležena v njem. Hkrati prosilec poudarja, da dokumenti oz. podatki ne prestanejo škodnega testa, ki ga navedena izjema prav tako zahteva. Navedeno izjemo je treba uporabljati restriktivno, dokazni standard, da bi razkritje »povzročilo motnje« pa mora biti skladno s prakso Upravnega sodišča »onkraj dvoma«. Organ v konkretnem primeru temu dokaznemu standardu ni zadostil. Prosilec se v zaključku pritožbe sklicuje še na javni interes, saj je zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanjem možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev pomembna korist, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela.

 

Po prejemu pritožbe, je organ pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-11/2019/4 z dne 7. 5. 2019, skladno z 245. členom ZUP odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je organ IP posredoval tudi dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da gre za informacijo javnega značaja, saj je že organ sam potrdil, da gre za informacijo, ki izvira iz njegovega delovnega področja, organ z dokumentom razpolaga in nahaja se v materializirani obliki. Organ je prosilcu tudi omogočil zahtevani dostop do informacije v obliki delnega dostopa. Predmet presoje je torej izključno to, ali sta ime in priimek ocenjevalca na Ocenjevalnem listu projekta z akronimom NanoMBR, z evidenčno številko 4300-3/2018/75, prosto dostopna informacija, oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, kot je odločil organ v izpodbijani odločbi. Preostali (ugodilni) del odločbe organa, torej ni bil predmet tega pritožbenega postopka in je že postal dokončen.

 

Izjeme od prostega dostopa do informacije javnega značaja

 

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ oz. v 5.a členu ZDIJZ. Pri tem je izjeme od odstopa do zahtevane informacije treba razlagati restriktivno, kot je že večkrat poudarilo tudi Upravno sodišče v več svojih sodbah (npr. sodbi Upravnega sodišča I U 1176/2010 z dne 30. 11. 2011 in I U 1875/2011 z dne 9. 10. 2011). Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov ter na izjemo notranjega delovanja organa. Po mnenju IP navedeni izjemi nista podani, kar bo IP obrazložil v nadaljevanju.

 

 

Izjema varstva osebnih podatkov

 

Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

 

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

 

V konkretnem primeru IP ugotavlja, da ime in priimek posameznika, še posebej skupaj s področjem ocenjevanja, nedvomno predstavljata osebne podatke posameznika, saj je oseba na podlagi teh podatkov določljiva. Vendar ime in priimek ocenjevalca, ki pogodbeno sodeluje z organom, ni varovan osebni podatek, saj obstaja ena izmed pravnih podlag, naštetih v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, zaradi katere je razkritje podatka zakonito. Kot navaja že sam organ, je ocenjevalec naveden v bazi ocenjevalcev, ki se vodi pri Javni agenciji RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, in sicer na podlagi javnega poziva recenzentom tehnološko razvojnih projektov. Organ je z ocenjevalcem v pogodbenem razmerju na podlagi dogovora o sodelovanju, ocenjevalec pa za svoje delo prejme sredstva s strani organa, torej gre za javna sredstva.

 

Za razkritje podatkov o porabi javnih sredstev in za razkritje podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije, obstaja neposredna podlaga v ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka določa, da se podatki o porabi javnih sredstev in podatki o opravljanju javne funkcije, razkrijejo tudi, kadar je podana izjema iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru, da je podana izjema varstva osebnih podatkov).

 

Recenzent oziroma ocenjevalec je na zahtevanem dokumentu naveden v okviru svoje funkcije, ki jo opravlja in za katero je prejel plačilo iz javnih sredstev (tj. ne v svoji zasebni sferi, ampak kot ocenjevalec projekta, ki sodi v javnopravno sfero). Ocenjevalec je podal svojo oceno v okviru postopka javnega razpisa, za kar je bil pooblaščen s strani organa, kar hkrati pomeni, da gre za informacije, ki so povezane z opravljanjem dela organa. Projekt EUREKA je namreč mednarodna tehnološka pobuda, katere namen je narediti gospodarstva EU konkurenčnejša. V okviru projekta organ nastopa v vlogi posredniškega organa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa, kot izhaja iz samega razpisa, sredstva delno zagotavlja Evropska unija, delno pa Slovenija. Organ je torej prenesel svojo javno funkcijo na tretje osebe, s čimer te prevzamejo nase določene naloge, ki sicer primarno sodijo v izvajanje javne funkcije organa. Posledično je ocenjevanje s strani tretjih oseb podvrženo enakemu režimu, kot da bi to oceno izvedel organ sam. V nasprotnem primeru, bi lahko organi na zunanje izvajalce prenesli vse tiste občutljive naloge, glede katerih sami ne bi želeli prevzeti odgovornosti za odločitev ali ne bi želeli, da bi bili podatki glede končne odločitve javno poznani in transparentni. Navedeno pomeni, da sta tako ocena ocenjevalca, kot tudi identiteta ocenjevalca, povezana z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev. IP poudarja, da podatek o tem, kakšne ocene je ocenjevalec dal posameznemu projektu, ne more predstavljati osebnega podatka ocenjevalca, ker slednje ne sodi v njegovo osebno sfero in ne razkriva nobenih informacij o ocenjevalcu kot posamezniku. Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1 ne varujeta osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). O izjemi varstva osebnih podatkov ne moremo govoriti niti v razmerju do področja njihovega dela. Navedeno delo zahteva visoko strokovnost in nepristranskost, zato je področje njihovega dela v neposredni povezavi z opravljanjem funkcije ocenjevalca, za katerega je slednji prejel plačilo iz javnih sredstev. Podobno je pri izvedenskih mnenjih, za katera izvedenci dobijo plačilo.

 

IP ne more slediti navedbi organa, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, ter da je smisel te določbe zgolj v tem, da se lahko javnost seznani s podatkom, koliko sredstev se porabi za posamezni projekt in za delo ocenjevalca, ne pa tudi ime samega ocenjevalca. Tudi ime samega ocenjevalca je povezano s porabo javnih sredstev, saj ocenjevalec ne more biti kdorkoli, temveč gre za zunanje strokovnjake, ki se izberejo za vsako področje posebej. Predlog ocenjevalcev za vsake vloge pripravi strokovna komisija, potrdi pa ga minister. Posledično je tudi sam izbor ocenjevalca, dejstvo ali je kompetenten za ocenjevanje vlog in zato tudi njegova identiteta, znanje in izkušnje, relevantno za funkcijo, ki jo opravlja, zato sodi v sfero porabe javnih sredstev, kot tudi opravljanja javne funkcije. Njegovo delo lahko primerjamo z delom javnega uslužbenca, ki more prav tako izpolnjevati pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovnosti za opravljanje določenega dela. Ustaljena praksa IP kot tudi upravnega sodišča pa je, da javni uslužbenec v delu, ki se nanaša na njegovo ime in priimek, izgubi svojo zasebnost, saj podatek o njegovem imenu in priimku  (in tudi dejstvo, da je vodil določen upravni postopek, ali ima za to delo ustrezno izobrazbo in izkušnje) sodi v njegovo delovno razmerje in predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Izjema notranjega delovanja organa

 

Organ je v odločbi zavrnitev oprl tudi na izjemo notranjega delovanja organa, zato je IP v nadaljevanju opravil preizkus, ali je glede zahtevane informacije podana navedena izjema. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

 

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

 

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

 

V obravnavanem primeru gre za dokument, ki je nastal v sodelovanju z zunanjim strokovnjakom za potrebe postopka javnega razpisa za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA. Glede na dejstvo, da je organ zavrnil dostop do imena in priimka ocenjevalca, pri čemer se je skliceval na anonimnost ocenjevalcev glede na potrebe po nepristranskem ocenjevanjem, je vprašanje notranjega delovanja vezano izključno na vprašanje povezave imena in priimka ocenjevalca z delovnim področjem oziroma organizacijo, ki je bila ocenjevana.

 

IP ugotavlja, da podatek o imenu in priimku ocenjevalca ne ustreza definiciji izjeme »notranjega delovanja organa«, ki je namenjena temu, da se varuje »notranje razmišljanje organa«, ne pa zunanje subjekte, ki sodelujejo z organom, zaradi svoje strokovnosti na določenem področju. Organ v izpodbijani odločbi v ničemer ni pojasnil prvega kriterija, da gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Organ je zgolj navedel, da je ocenjevalni list nastal v zvezi z dejavnostjo organa, kar je kriterij za določitev, ali gre za informacijo javnega značaja, ne utemeljuje pa tega, da predstavlja ocenjevanje javnega razpisa notranje delovanje ali dejavnost organa. Postopek javnega razpisa je praviloma javen in ne gre za »notranje razmišljanje organa«, ocenjevanje prijav, prispelih na javni razpis, pa tudi ni »notranje delovanje organa«, saj je od ocen odvisna podelitev spodbud organa. Nenazadnje ni mogoče spregledati tega, da tudi razpisna dokumentacija v ničemer ne določa, da je ocenjevanje tajno in da se varuje identiteta ocenjevalcev. Pristojnost organa vezana na odločanje v postopkih javnega razpisa predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«, saj gre za javni razpis, s katerim se praviloma javno odloča nasproti zunanjim prijaviteljem projektom. Prvi kriterij za določitev, da gre za izjemo notranjega delovanja, tako v konkretnem primeru ni podan.

 

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni podan že prvi od kumulativno naštetih kriterijev za določitev izjeme notranjega delovanja organa, se je IP opredelil tudi do neobstoja drugega kriterija, ker je organ v odločbi zatrjeval nastanek škode za organ. Organ je škodo utemeljeval na obstoju nevarnosti pristranskega ocenjevanja ter neavtonomnosti ocenjevalcev. IP ugotavlja, da je izhodišče organa, da je le z anonimnostjo mogoče doseči nepristransko in avtonomno ocenjevanje projektov, zmotno. Anonimnost sama po sebi namreč še ne pomeni, da je ocenjevalec ocenjeval nepristransko. Sploh ob dejstvu, da so ocenjevalci vedeli koga ocenjujejo. Nepristranskost in neodvisnost ocenjevalcev, ki je seveda pomembna, čemur IP ne oporeka, se praviloma ne zagotavlja z anonimnostjo ocenjevalcev, temveč gre za strokovno avtoriteto, integriteto ter visoko moralno držo posameznika, ki ocenjuje. Slednje pa se doseže s strokovnim delom, pravilnim pristopom in odnosom, preglednimi zaključki, kakovostnim ocenjevanjem, držanjem rokov in moralno držo, ne pa s tem, da je ocenjevalec anonimen. Če bi sledili navedbam organa, bi morali priti do zaključka, da ocenjevalcem, če bi bili javno znani, ne bi bilo mogoče zaupati, da znajo svoje delo opraviti korektno, strokovno in neodvisno od morebitnih zunanjih vplivov. Ob tem organ povsem spregleda dejstva, zaradi katerih je pomembno, da so ocenjevalci javni, in sicer potreba po preglednosti delovanja organa, pomembnost preglednosti dodeljevanja javnih sredstev, možnost preverbe, da so bili ocenjevalci posamezniki, ki so bili kompetentni in strokovni na področju, ki so ga ocenjevali, nenazadnje pa tudi možnost, da lahko posamezni prijavitelji preverijo, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi jih konkretni ocenjevalec lahko ocenil pristransko in nepošteno. Če bi bila anonimnost edino zagotovilo, da lahko v postopkih dosežemo neodvisno, strokovno in kompetentno odločitev in nepristransko odločanje, bi morala biti anonimna tudi vsa sojenja in drugi postopki, kjer se od odločevalcev zahteva neodvisnost in nepristranskost. Hkrati je IP mnenja, da če morajo biti postopki ocenjevanja tajni, bi moral organ to vnaprej predvideti v sami razpisni dokumentaciji in tudi predvideti možnosti, kako lahko posamezniki zaradi anonimnosti ocenjevalcev, na organ naslovijo svoje pomisleke glede pristranskosti in izločitve ocenjevalcev, česar organ v razpisni dokumentaciji za iniciativo EUREKA ni storil.

V postopkih dostopa do informacij javnega značaja je zelo pomembno, da je izkazovanje škode (skladno s prakso IP in že citirano prakso Upravnega sodišča) izkazano »onkraj dvoma«, torej morebitna, hipotetična ali teoretična razlaga nastanka škode zaradi načela restriktivnega razlaganja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ne pride v poštev.

 

Glede na dejstvo, da mora oseba, ki je imenovana za ocenjevalca, izpolnjevati določene strokovne pogoje, ter da gre za javni razpis, s katerim se dodeljujejo javna sredstva, morajo biti že z vidika transparentnosti javnega odločanja, informacije dostopne vsem. Hkrati pa so, glede na navedbe organa, z ocenjevalci sklenili pogodbeno razmerje, torej so ocenjevalci prejeli tudi javna sredstva, glede porabe javnih sredstev veljavna zakonodaja ne omogoča varovanja podatkov. Ravno nasprotno, veljavna zakonodaja določa absolutno javnost, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev, kamor pa, glede na navedbe iz te odločbe, lahko uvrstimo tudi ime in priimek ocenjevalca. IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana niti izjema varstva osebnih podatkov, niti izjema notranjega delovanja organa, saj ni izpolnjen noben od kumulativno določenih pogojev, ki utemeljujejo uporabo navedene izjeme.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. IP je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v zahtevane informacije javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka