Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.12.2016
Naslov: Harvey Norman Trading d.o.o. - Slovenske železnice d.o.o.
Številka: 0902-20/2016
Kategorija: Kršitev postopka, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

Zavezanec je z izpodbijanim odgovorom zavrgel zahtevo, ker je IP o identični zahtevi prosilca že odločil in je zavezanec skladno z njegovo odločitvijo prosilcu posredoval pisni odpravek sodne poravnave. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ postopkovno postopal pravilno. Ker je prosilec zahteval podatke, ki jih vsebuje dokument, o katerem je že bila izdana ugodilna odločba, dejansko stanje pa se ni spremenilo (gre za isti pisni odpravek sodne poravnave), je IP pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-20/2016/2

Datum: 13. 12. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 11. 2016, zoper odgovor družbe SŽ – Tovorni promet, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. 10805-1/2016-35, z dne 18. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožba prosilca z dne 4. 11. 2016 zoper odgovor družbe SŽ – Tovorni promet, d.o.o., št. 10805-1/2016-35, z dne 18. 10. 2016, se zavrne.

 

2.   Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

 

3.   V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je v zahtevi z dne 7. 10. 2016 navedel, da je bilo z odločbo IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016 odločeno o posredovanju informacij javnega značaja v povezavi s sodno poravnavo opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015 ter drugih postavljenih vprašanjih s strani prosilca, in sicer:

- ali je bil prenos lastninske pravice na temelju predmetne sodne poravnave opravljen odplačno ali neodplačno;

- če je bil ta prenos odplačen, kaj je predstavljajo nasprotno izpolnitev MOL, predvsem pa, ali je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva;

- če je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva, kolikšna je bila v denarju ali v denarni protivrednosti, strukturirano po (1) celotni sodni poravnavi, (2) posameznih nepremičninah parc. št.  ID znak 1730-485/3-0, 1730-493/4-0, 1730-495/5-0, 1730-1207/10-0 in 1730-498/15-0 in (3) po m2; če je bila nasprotna izpolnitev MOL strukturirana po samo nekaterih spredaj navedenih parametrih od (1) do (3) ali pa kako drugače, po katerem od izrecno navedenih parametrov ali po katerem morebitnem drugačnem parametru ali je bila nasprotna izpolnitev strukturirana in za kakšno denarno vrednost oziroma protivrednost.

Prosilec je navedel, da iz 5. strani odločbe IP izhaja, da je zavezanec prosilcu dolžan »v skladu z ZDIJZ omogočiti dostop do obstoječih dokumentov, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ali pa mu z odločbo oziroma odgovorom pojasniti, zaradi katerih razlogov je bila zahteva zavrnjena oziroma zahtevanih informacij ne more posredovati (peti odstavek 22. člena oziroma drugi odstavek 26.a člena ZDIJZ)«. Skladno z navedenim prosilec poziva zavezanca, da mu posreduje dokumente, ki podajajo odgovore na naslednja vprašanja:

- ali je bila sodna poravnava sklenjena kot odplačen ali neodplačen pravni posel?

- v primeru neodplačnega pravnega posla, kaj je predstavljajo nasprotno izpolnitev Mestne občine Ljubljana ter ali je bila ta izpolnitev denarna ali vrednostno ocenljiva?

- v primeru denarne oziroma vrednostno ocenljive izpolnitve, kolikšna je bila izpolnitev v denarju ali denarni protivrednosti, strukturirano po (1) celotni sodni poravnavi, (2) posameznih nepremičninah parc. št. ID znak 1730-485/3-0, 1730-493/4-0, 1730-495/5-0, 1730-1207/10-0 in 1730-498/15-0 in (3) po m2?

- če je bila nasprotna izpolnitev Mestne občine Ljubljana strukturirana po samo nekaterih navedenih parametrih iz prejšnje alineje ali pa kako drugače, po katerem od izrecno navedenih parametrov, ali po katerem morebitnem drugačnem parametru je bila izpolnitev strukturirana?

- ali je bila nasprotna izpolnitev Mestne občine Ljubljana strukturirana in za kakšno denarno vrednost oziroma protivrednost?

 

Zavezanec je z odgovorom št. 10805-1/2016-35, z dne 18. 10. 2016 (v nadaljevanju izpodbijani odgovor) prosilcu odgovoril, da je IP z odločbo št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016 odločil, da je dolžan posredovati fotokopijo pisnega odpravka sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015, ki jo je zavezanec prosilcu poslal dne 11. 7. 2016 kot prilogo dopisa št. 10805-1/2016-22. Prosilec je zavezanca z zahtevo z dne 7. 10. 2016 pozval, da mu predloži dodatne dokumente, iz katerih bodo izhajali odgovori na pet vprašanj. Le-ta pa so identična vprašanjem, ki jih je prosilec postavil že z zahtevo z dne 16. 3. 2016. Navedena vprašanja je IP že obravnaval z omenjeno odločbo in glede njih odločil le, da je zavezanec dolžan posredovati pisni odpravek sodne poravnave. Hkrati iz odločbe IP (str. 5) izhaja pojasnilo, da če prosilec zahteva določene informacije, ki jih je zastavil v obliki vprašanj, organ oziroma zavezanec po ZDIJZ nanje ni dolžan odgovoriti oziroma pripraviti posebnega odgovora o zahtevanih informacijah, ampak je dolžan omogočiti le dostop do obstoječih dokumentov, ki odgovarjajo na postavljena vprašanja. ZDIJZ namreč ne daje podlage za obveznost zavezanca, da bi pripravil dodaten, podrobnejši ali poglobljen odgovor, opravljal raziskave in analiziral podatke, da bi zadostil zahtevi prosilca. Ker je IP o identični zahtevi prosilca že odločil in je zavezanec ravnal skladno z njegovo odločitvijo, v zvezi s to zadevo zavezanec ni zavezan za posredovanje dodatnih dokumentov.

 

Zavezanec je dne 4. 11. 2016 prejel pritožbo zoper odgovor št. 10805-1/2016-35, z dne 18. 10. 2016, v kateri je prosilec navedel, da iz odločbe IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016 izhaja, da je ugodil pritožbi prosilca glede zadnje točke zahteve z dne 16. 3. 2015, ki se je nanašala na dokumentacijo, ki zadeva pravdni postopek, ki se je zaključil s sodno poravnavo. Iz 5. strani odločbe IP izhaja, da je zavezanec prosilcu dolžan v skladu z določbami ZDIJZ omogočiti dostop do obstoječih dokumentov, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ali pa mu z odločbo oziroma odgovorom pojasniti, zaradi katerih razlogov je bila zahteva zavrnjena oziroma zahtevanih informacij ne more posredovati. Prosilec izrecno poudarja, da je na zavezanca poslal zahtevo po posredovanju dokumentov, ki bodo odgovorili na postavljena vprašanja in ne zahtevo o pripravi odgovorov na postavljena vprašanja. Zavezanec mu je dne 11. 7. 2016 posredoval fotokopijo sodne poravnave, ni pa mu posredoval dokumentov, ki odgovarjajo na vprašanja, zastavljena v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 3. 2016. Vsled tega je prosilec dne 7. 10. 2016 naslovil na zavezanca dopis, v katerem ga je pozval k posredovanju omenjenih dokumentov ter mu izkazal podlago za zahtevo z omenjenim citatom na 5. strani odločbe IP in določbami ZDIJZ. Iz dela izpodbijanega dopisa zavezanca, ki se nanaša na citat na 5. strani odločbe IP, izhaja, da se zaveda svoje odgovornosti posredovanja zahtevanih informacij javnega značaja, ki izhajajo iz zahteve z dne 16. 3. 2016 ter poziva z dne 7. 10. 2016, vendar se iz prosilcu neznanega razloga zavezanec temu izmika. Prav tako zavezanec za tako postopanje nima podlage ne v zakonodaji ne v odločbi IP. Kot dodatna okoliščina, ki izkazuje zavezančevo dolžnost posredovanja zahtevanih dokumentov, je omenjen del izpodbijanega odgovora zavezanca, ki izkazuje lastno zavedanje zavezanca o njegovi dolžnosti. Prosilec poudarja, da iz izpodbijanega odgovora ne izhajajo nobeni razlogi, ki bi utemeljevali zavrnitev zahteve oziroma zakaj zahtevanih informacij ne more posredovati. Prosilec predlaga, da IP izpodbijani odgovor odpravi, zavezancu pa naloži, da prosilcu posreduje zahtevane podatke. Zavezancu naj IP naloži tudi plačilo stroškov postopka prosilca.

 

Zavezanec je z dopisom št. 10805-1/2016-37, z dne 8. 11. 2016 pritožbo odstopil IP in pojasnil, da je zahteva prosilca vezana na odločbo IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016, ter da predlaga, da IP na podlagi predložene dokumentacije in dokumentacije v spisu št. 0902-9/2015 pritožbo prosilca zavrne kot neutemeljeno.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani pritožbeni zadevi je prosilec zahteval dokumente, ki podajajo odgovore na naslednja vprašanja:

- ali je bila sodna poravnava opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015 sklenjena kot odplačen ali neodplačen pravni posel?

- v primeru neodplačnega pravnega posla, kaj je predstavljajo nasprotno izpolnitev Mestne občine Ljubljana ter ali je bila ta izpolnitev denarna ali vrednostno ocenljiva?

- v primeru denarne oziroma vrednostno ocenljive izpolnitve, kolikšna je bila izpolnitev v denarju ali denarni protivrednosti, strukturirano po (1) celotni sodni poravnavi, (2) posameznih nepremičninah parc. št. ID znak 1730-485/3-0, 1730-493/4-0, 1730-495/5-0, 1730-1207/10-0 in 1730-498/15-0 in (3) po m2?

- če je bila nasprotna izpolnitev Mestne občine Ljubljana strukturirana po samo nekaterih navedenih parametrih iz prejšnje alineje ali pa kako drugače, po katerem od izrecno navedenih parametrov ali po katerem morebitnem drugačnem parametru je bila izpolnitev strukturirana?

- ali je bila nasprotna izpolnitev Mestne občine Ljubljana strukturirana in za kakšno denarno vrednost oziroma protivrednost?

 

Zavezanec je v izpodbijanem odgovoru pojasnil, da je bilo o identični zahtevi prosilca že odločeno z odločbo IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016, zavezanec pa je skladno z navedeno odločbo prosilcu posredoval sodno poravnavo opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015. Glede na to, da zavezanci na podlagi prvega odstavka 26.a člena ZDIJZ smiselno postopajo po določbah ZUP, je izpodbijani odgovor treba šteti za sklep o zavrnitvi zahteve, izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedena določba namreč pravi, da organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oziroma zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

 

Zavezanec se torej smiselno sklicuje, da je bilo o zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno v upravni zadevi, ki je potekala na podlagi vloge prosilca z dne 16. 3. 2016, s katero je vložil zahtevo z vprašanji:

- ali je bil prenos lastninske pravice na temelju sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015 opravljen odplačno ali neodplačno;

- če je bil ta prenos odplačen, kaj je predstavljalo nasprotno izpolnitev MOL, predvsem pa, ali je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva;

- če je bila ta izpolnitev denarna oziroma vrednostno ocenljiva, kolikšna je bila v denarju ali v denarni protivrednosti, strukturirano po (1) celotni sodni poravnavi, (2) posameznih nepremičninah parc. št. ID znak 1730-485/3-0, 1730-493/4-0, 1730-495/5-0, 1730-1207/10-0 in 1730-498/15-0 in (3) po m2; če je bila nasprotna izpolnitev MOL strukturirana po samo nekaterih spredaj navedenih parametrih od (1) do (3) ali pa kako drugače, po katerem od izrecno navedenih parametrov ali po katerem morebitnem drugačnem parametru ali je bila nasprotna izpolnitev strukturirana in za kakšno denarno vrednost oziroma protivrednost;

- ali so bile za sklenitev predmetne sodne poravnave izpolnjene vse zakonske predpostavke.

 

Zavezanec je o zahtevi odločil z odgovorom št. 10805-1/2016-5, z dne 30. 3. 2016, ki ga je IP z odločbo št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016 odpravil in odločil, da je zavezanec dolžan prosilcu posredovati fotokopijo pisnega odpravka sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015. Iz dokumentacije, ki jo je zavezanec priložil odstopljeni pritožbi, izhaja, da je zavezanec navedeno sodno poravnavo posredoval prosilcu v prilogi dopisa št. 10805-1/2016-22, z dne 11. 7. 2016. Prejem navedenega dokumenta je potrdil tudi prosilec v pritožbi. V konkretni zadevi torej ni sporno, da je prosilec že pridobil pravico dostopa do sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015, in sicer z odločbo IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016, ki je pravnomočna in izvršena. V pritožbenem postopku je treba ugotoviti, ali je prosilec z zahtevama z dne 16. 3. 2016 in z dne 7. 10. 2016 zahteval isti dokument.

IP je vpogledal v upravni spis v zadevi št. 0902-9/2016[1] in po pregledu obeh obravnavanih zahtev prosilca ugotovil, da sta po vsebini, ki je relevantna za določitev zahtevanega dokumenta, enaki. V nekaterih delih je sicer spremenjena stavčna struktura, v drugi alineji je bila v novejši zahtevi beseda »odplačen« zamenjana z besedo »neodplačen«, namesto kratice MOL je bila uporabljena celotna besedna zveza, zadnje alineje zahteve z dne 16. 3. 2016 pa prosilec ni ponovil v zahtevi z dne 7. 10. 2016. Vendar pa nobena izmed navedenih sprememb ni spremenila vsebine zahteve v tistem delu, ki je relevantna za določitev zahtevanega dokumenta. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe, je, ne glede na navedene spremembe zahteve, zahtevani dokument v obeh zahtevah enak, tj. pisni odpravek sodne poravnave, opr. št. P 454/2015-II z dne 14. 7. 2015.  

 

Tako zavezanec kot tudi prosilec se sklicujeta na drugi odstavek na 5. strani odločbe IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016, v katerem je navedeno, da zavezanec po ZDIJZ na vprašanja ni dolžan odgovoriti oziroma pripraviti posebnega odgovora o zahtevanih informacijah, je pa dolžan prosilcu v skladu z ZDIJZ omogočiti dostop do obstoječih dokumentov, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ali pa mu z odločbo oziroma odgovorom pojasniti, zaradi katerih razlogov je bila zahteva zavrnjena oziroma zahtevanih informacij ne more posredovati (peti odstavek 22. člena oziroma drugi odstavek 26.a člena ZDIJZ). V skladu z navedeno določbo je bilo v omenjenem pritožbenem postopku ugotovljeno, da je prosilec zahteval odgovore na vprašanja, ki jih zavezanec ni dolžan pripraviti, IP pa nima pravne podlage, da bi zavezancu naložil pripravo odgovorov. Zato je IP ugotavljal, kateri že obstoječi dokument pa vendarle vsebuje odgovore na zastavljena vprašanja ter zaključil, da se ti odgovori nahajajo v pisnem odpravku sodne poravnave, opr. št. P 454/2015-II z dne 14. 7. 2015. Takšno odločitev je IP utemeljil na 4. in 5. strani odločbe, kjer je navedel, da je iz vsebine zahteve razvidno, da se nanaša na celotno predmetno sodno poravnavo oziroma da je prosilec npr. zahteval informacije glede nasprotne izpolnitve Mestne občine Ljubljana, strukturirane po celotni sodni poravnavi (ker so predmet poravnave tudi druge nepremičnine oziroma druga razmerja,[2] so nasprotne izpolnitve razvidne šele iz celotnega konteksta poravnave oziroma niso posebej razvidne le za predmetne nepremičnine). Glede na navedeno, pritožbene navedbe prosilca, s katerimi v pritožbenem postopku zoper odgovor št. 10805-1/2016-35, z dne 18. 10. 2016 zatrjuje, da mu je zavezanec posredoval fotokopijo sodne poravnave, ni pa mu posredoval dokumentov, ki odgovarjajo na vprašanja, zastavljena v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 3. 2016, niso utemeljene, saj obravnavana sodna poravnava vsebuje tudi odgovore na vprašanja prosilca. Kot je IP pojasnil že zgoraj, so ti odgovori strukturirani po celotni sodni poravnavi, na podlagi določb ZDIJZ pa niti zavezanec niti IP nista dolžna pripraviti dodatnih in podrobnejših odgovorov. Poleg tega navedb prosilca v tem delu IP sploh ni mogel preveriti, saj z ničemer ni konkretno pojasnil, na podlagi česa meni, da odgovorov na njegova vprašanja ni mogoče razbrati iz vsebine obravnavane sodne poravnave. Iz pritožbenih navedb prosilca nadalje izhaja, da je zmotno razumel, da se izrek odločbe IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016 nanaša zgolj na zadnjo točko njegove zahteve z dne 16. 3. 2015. IP je namreč v navedenem primeru odločil o vseh 4 alinejah zahteve z dne 16. 3. 2015.

 

Prosilec je v vlogi z dne 7. 10. 2016 zahtevo ponovno oblikoval tako, da je zahteval dokumente, ki vsebujejo odgovore na vprašanja v zvezi z vsebino sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015. Prosilec je ponovno zahteval informacije glede nasprotne izpolnitve Mestne občine Ljubljana, ki so strukturirane po celotni sodni poravnavi, zato IP zaključuje, da je dokument, ki vsebuje odgovore na zastavljena vprašanja, tudi tokrat pisni odpravek sodne poravnave opr. št. P 454/2015-II, z dne 14. 7. 2015. Navedeni dokument je prosilec prejel že na podlagi odločbe IP št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016. V konkretnem primeru je torej zavezanec prosilčevi zahtevi že ugodil in mu fotokopijo zahtevanega dokumenta posredoval v prilogi dopisa št. 10805-1/2016-22, z dne 11. 7. 2016.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da gre v konkretnem primeru za formalno pravnomočnost, zato je IP nadalje preverjal, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga spremenila in ugotovil, da se dejansko stanje od izdaje izpodbijanega odgovora zavezanca ni spremenilo. Kot izhaja iz potrdila, priloženega obravnavani sodni poravnavi, je ta stopila v veljavo in začela učinkovati dne 14. 7. 2015, to pa pomeni, da se vsebina zahtevanega dokumenta od takrat ni spreminjala. Prav tako se v tem času ni spremenila relevantna pravna podlaga.

 

IP zaključuje, da je zavezanec z izpodbijanim odgovorom (ki se smiselno šteje za sklep na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP) pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o zahtevi že bilo pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijani odgovor zavezanca.

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113.  člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku drugi posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila           :

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] V zadevi s to številko se je vodil postopek, v katerem je IP izdal odločbo št. 0902-9/2015/3, z dne 16. 6. 2016.

[2] Predmetna sodna poravnava je bila sklenjena v okviru pravdnega postopka, na podlagi drugega odstavka 306. člena Zakona o pravdnem postopku pa lahko poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.