Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.12.2016
Naslov: Grgič Maja-novinarka Dela - Slovenski državni holding d.d.
Številka: 090-264/2016
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje pogodb o prodaji deležev v 9 družbah. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev in jim ni dal možnosti varovati svojih pravic v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Organ se prav tako ni opredelil do tega, v čem so navedene pogodbe drugačne od pogodb o prodaji deležev v dveh drugih družbah, za kateri sta tako IP kot Upravno sodišče odločila, da ju more organ razkriti v celoti, saj gre za razpolaganje z javnim premoženjem. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-264/2016/4

Datum: 14. 12. 2016


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Maje Grgič, Delo, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 11. 2016, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga d. d., Mala ulica 5, p. p. 139, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2016013692 z dne 26. 10. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilke z dne 3. 11. 2016 se ugodi. Odločba št. 2016013692 z dne 26. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 29. 9. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da glede na odločitev Upravnega sodišča RS, ki je pritrdilo odločitvi IP iz aprila 2015, da mora organ novinarju omogočiti vpogled v zapisnike sej upravnega odbora in v pogodbe o prodaji SOD-ovega deleža v podjetjih Etra 33 in Alpina, bi želela vpogledati v pogodbe o prodaji deležev v naslednjih podjetjih: Aerodrom Ljubljana, Letrika, Žito, Elan, Helios, Adria Airways Tehnika, Fotona, Adria Airways in Nova KBM.

 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 2016013692 z dne 26. 10. 2016, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da se zahteva prosilke nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je podan razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. Navedene pogodbe so opredeljene v Pravilniku družbe o varovanju poslovne skrivnosti in kot take predstavljajo subjektivno poslovno skrivnost družbe. Hkrati pa po svoji vsebini predstavljajo tudi objektivno poslovno skrivnost, saj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ, kljub javnopravnemu statusu, na trgu posluje pod enakimi pogoji kot druge gospodarske družbe. Z razkrivanjem celotne vsebine sklenjenih pogodb se konkurentom ali subjektom z drugačnimi interesi od organovih, omogoča pridobitev in podrobna analiza zanje uporabnih poslovnih informacij iz sfere delovanja organa, s tem pa tudi slabši konkurenčni položaj organa. Z namenom preglednosti poslovanja je organ v zvezi z vsemi pogodbami o prodaji deležev, na svoji spletni strani sproti objavil podatke, ki morajo biti javno objavljeni skladno z veljavnimi predpisi, kot tudi vse tiste informacije, katerih razkritje ne ogroža konkurenčnega položaja organa. S tem je prosilki omogočen enostaven delni dostop do zahtevanih podatkov.

 

Prosilka je v pritožbi z dne 3. 11. 2016 navedla, da meni, da obrazložitev organa ni utemeljena. Na spletni strani organa niso objavljeni vsi podatki, ki so v javnem interesu, kot je na primer kupnina, zato meni, da bi moral organ omogočiti vpogled v zahtevane kupoprodajne pogodbe. Četudi podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti, gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev oz. za podatke o razpolaganju z javnim premoženjem, zato se dostop do teh podatkov mora dovoliti. Temu je v primeru dveh drugih istovrstnih pogodb pritrdil že IP, enako stališče pa je v upravnem sporu zavzelo tudi Upravno sodišče.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 2016014698 z dne 21. 11. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Ker organ odstopu pritožbe ni priložil dokumentacije, ki jo je zahtevala prosilka, ga je IP z dopisom št. 090-264/2016/2 z dne 25. 11. 2016 pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov. Organ je zahtevane pogodbe posredoval dne 2. 12. 2016.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilke je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi so predmet zahteve namreč pogodbe, sklenjene z različnimi subjekti, organ pa teh subjektov ni pozval v postopek kot stranskih udeležencev in jim v postopku ni omogočil zaščite svojih pravic. S tem je stranskim udeležencem onemogočil, da bi se seznanili z zahtevo prosilke, ni jim vročil odločbe glede zahtevanih dokumentov, prav tako pa jih tudi ni seznanil z vloženo pritožbo. Hkrati je IP ugotovil, da se organ ni opredelil do tega, v čem so navedene pogodbe drugačne od pogodb o prodaji SOD-ovega deleža v podjetju Etra 33 in v Alpini, za katere je IP z odločbo 090-47/2015/7 z dne 14. 5. 2016 organu naložil razkritje v celoti, odločitev IP pa je s sodbo opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije. IP tako ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na pogodbe, sklenjene z različnimi tujimi subjekti in družbami, s katerimi je sodeloval organ, ki zato najbolje pozna, kdo so kontaktne osebe stranskih udeležencev in kako jih kar najhitreje pozvati v postopek odločanja o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan v postopek pritegniti vse stranske udeležence in jim omogočiti zaščito njihovih pravic in dati možnost, da se opredelijo glede podatkov, ki jih je zahtevala prosilka. Nato se mora organ konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu). Organ se mora pri tem opredeliti tudi do ugotovitev Upravnega sodišča iz sodbe opr. št. I U 764/2015-27 in pojasniti, zakaj glede konkretnih pogodb ne bo sledil odločitvi Upravnega sodišča, ki je navedlo, da izjema poslovne skrivnosti ne pride v poštev, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke o razpolaganju z javnimi sredstvi. Organ mora novo odločbo vročiti tudi vsem stranskim udeležencem, prav tako pa tudi morebitno novo pritožbo prosilke.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka