Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.11.2019
Naslov: GrECo International d.o.o. - 2TDK d.o.o.
Številka: 090-241/2019
Kategorija: Ni zahtevana informacija, Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje fotokopije vseh zapisnikov sestankov med prosilcem in organom in fotokopijo zapisnika sestanka, ki se je dne 10. 7. 2019 vodil med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o. Organ je prosilcu z dopisom posredoval informacije, s katerimi razpolaga, vendar pa je prosilec vložil pritožbo na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ v povezavi s 4. odstavkom 25. člena tega zakona, ker je menil, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga tudi z Zapisnikom sestanka, ki se je dne 10. 7. 2019 vodil med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o., da pa vsebujejo varovane osebne podatke, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevan dokument, na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-241/2019/7

Datum: 19. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi družbe GrECo International d.o.o., Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa , (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 10. 2019, zoper odločitev 2TDK, družbe za razvoj projekta, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 40-296/2019 z dne 4. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca, z dne 21. 10. 2019, zoper odločitev 2TDK, družbe za razvoj projekta, d. o. o,  št. 40-296/2019 z dne 4. 10. 2019, se delno ugodi in se odločitev delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe z dne 10. 7. 2019 z listo prisotnosti, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:
  • ime in priimek ter izobrazbo odgovornega vodje projekta v 1. odstavku 1. točke,
  • ime in priimek ter izobrazbo koordinatorja v 2. odstavku 1. točke,
  • ime in priimek ter podpis osebe, ki je pripravila zabeležko,
  • imena, priimke, telefonsko številko ter podpise udeležencev na Listi prisotnosti, z izjemo zastopnika 2TDK, družbenika Elea Ic d.o.o, zastopnika SŽ- PP Ljubljana d.d. in nadzornika družbe SŽ- PP Ljubljana d.d.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 23. 7. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije vseh zapisnikov sestankov med prosilcem in organom in fotokopijo zapisnika sestanka, ki se je dne 10. 7. 2019 vodil med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o. Dne 1. 8.  2019 je prosilec na organ ponovno naslovil zahtevo za posredovanje zahtevane dokumentacije, z dne 23. 7. 2019, in pojasnil, da zahteva dokumentacijo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, z dne 23. 7. 2019, saj organ ni vodil zapisnikov sestankov. Organ je pojasnil, da je izključno za interne potrebe po zaključenih sestankih vodil uradne zaznamke, katere pa je v skladu z 2. odstavkom 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Ur. I. RS, št: 22/2019), označil kot poslovno skrivnost, zato ta dokumentacija predstavlja izjemo po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da enako velja tudi za zabeležko s 4. operativnega sestanka, z dne 10. 7. 2019, saj je tudi ta dokument označen z oznako poslovna skrivnost, zato je prosilcu ne more posredovati.

 

Dne 20. 9. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019, v kateri je navedel razloge za pridobitev zahtevane dokumentacije. Pojasnil je, da ne glede na poimenovanje dokumentov (uradni zaznamki, zabeležka), so ti dokumenti identični dokumentom, ki jih je zahteval od organa. Navedel je, da se zahtevani dokumenti nanašajo na sestanke, ki jih je imel organ s prosilcem in drugimi poslovnimi partnerji, zato ne gre za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem, kateri bi bili namenjeni le internemu delu organa, prav tako organ ni pojasnil, da bi razkritje zahtevane dokumentacije povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Prosilec je še pojasnil, da se zahtevane informacije nanašajo na porabo javnih sredstev, zato zahtevana dokumentacija ne more predstavljati izjeme poslovne skrivnosti, za katero bi veljala izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena.

Po prejemu pritožbe, z dne 20. 9. 2019, je organ odločbo št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019, nadomestil z novo odločitvijo št. 40-296/2019, z dne 4. 10. 2019, tako, da je zahtevi prosilca, z dne 23. 7. 2019, ugodil in prosilcu z dopisom št. 40-296/2019, z dne 4. 10. 2019, posredoval elektronski dopis …, z dne 17. 7. 2019 ter zabeležko sestanka, z dne 17. 7. 2019.

Prosilec je dne 21. 10. 2019 pri organu vložil pritožbo zoper odločitev organa, št. 40-296/2019, z dne 4. 10. 2019, (v nadaljevanju izpodbijana odločitev),  iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilec je navedel, da posredovana dokumentacija ni dokumentacija, ki jo je zahteval v zahtevi, z dne 23. 7. 2019. Pojasnil je, da posredovana zabeležka sestanka, z dne 17. 7. 2019 ne predstavlja zapisnika sestanka, ki se je dne 10. 7. 2019 vodil med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o.,  kar izkazuje že datum dokumenta in seznam prisotnih na sestanku. Glede posredovanega elektronskega dopisa … z dne 19. 7. 2019 in ne 17. 7. 2019, kot je organ navedel v izpodbijani odločitvi,  je prosilec pojasnil, da ne predstavlja kopije uradnega zaznamka ali zabeležke sestanka, zato ne ve, zakaj mu je organ posredoval takšen dopis. Prosilec je še navedel razloge za pridobitev zahtevane dokumentacije in pojasnil, da se zahtevana dokumentacija nanaša na pravni posel  (Pogodbo), ki ga je organ sklenil s prosilcem za naročilo zavarovalno-posredniških storitev, zato so informacije, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija javnega značaja, v smislu drugega odstavka 4. a. člena ZDIJZ. Prosilec je ponovil pritožbene razloge, s katerimi je izpodbijal odločbo št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019.

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 40-335/2019 z dne 4. 11. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Organ je v dopisu št. 40-335/2019, z dne 4. 11. 2019, ponovno pojasnil, da je prosilcu z dopisom št. 40-296/2019, z dne 4. 10. 2019, v celoti ugodil, saj je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero v predmetni zadevi razpolaga. Pojasnil je, da je organ vodil zabeležko o uradnem zaznamku zgolj na sestanku, z dne 17. 7. 2019, saj je bil zgolj ta sestanek vsebinske narave oziroma se je nanašal na temo poslovnih odnosov s prosilcem. Navedel je, da zabeležke na sestanku med predstavniki organa, Slovenskih Železnic, d.o.o in Elea iC d.o.o, ni vodil, kar dokazuje dejstvo, da je organ s strani …, naknadno, dne 19. 7. 2019, prejel izjavo, ki jo je prosilcu tudi posredoval. Organ je še pojasnil, da ne vodi zabeležk uradnih zaznamkov z vseh sestankov, saj bi bilo takšno postopanje nepotrebno, pri čemer ga k takšnemu ravnanju tudi ne obvezuje noben predpis.

 

IP je dne 12. 11. 2019, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, št. 090-241/2019/3, z dne 12. 11. 2019, je organ pojasnil, da je glede zahteve prosilca za posredovanje vseh zapisnikov sestankov med prosilcem in organom, prosilcu posredoval Zabeležko sestanka, z dne 17. 7. 2019, pri tem pa pojasnil, da je s prosilcem izvedel več sestankov oz. telefonskih pogovorov, v obliki zapisnika, zabeležke pa je evidentiral le posredovano zabeležko, ki jo je pripravil zgolj zaradi ugotavljanja dejstev po nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Organ je nadalje pojasnil, da nima sprejetega nobenega pravilnika oz. poslovnika, ki bi ga zavezoval k vodenju zapisnikov delovnih sestankov in telefonskih razgovorov, z izjemo Poslovnika za nadzorni svet in upravo ter Akta o ustanovitvi, ki urejata dokumentiranje delovanja organov družbe, vključno z vodenjem zapisnikov, v katerih se sprejemajo odločitve o poslovanju družbe. Organ je izrecno opozoril, da glede na število zaposlenih (24) in naravo števila sestankov, ki jih je dnevno tudi 10, tehnično ni izvedljivo, da bi vodil vse delovne sestanke in telefonske razgovore v obliki zabeležk. Glede na navedeno je organ pojasnil, da ne razpolaga z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zapisniku, zabeležki ali uradnemu zaznamku sestankov, ki jih je organ imel s prosilcem.

 

Glede zahteve prosilca, da mu organ posreduje fotokopijo Zapisnika sestanka, ki se je dne 10. 7. 2019 vodil med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o. je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval elektronsko sporočilo …, z dne 19. 7. 2019 in ne 17. 7. 2019, kot je organ pomotoma navedel v dopisu, št. 040-296/ 2019, z dne 4. 10. 2019. Organ je pojasnil, da dokument, elektronsko sporočilo …, z dne 17. 7. 2019, pri organu ne obstaja. Na vprašanje IP, da je v odločbi, št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019, zapisal, kot, da z dokumentom Zabeležko sestanka, z dne 10. 7. 2019 razpolaga in, da ta predstavlja poslovno skrivnost, je organ pojasnil, da je šlo za nerodni zapis, da se je zapisal nanašal na navedbo, da organ z zapisnikom oz. zabeležko ne razpolaga. Organ je pojasnil, da se 4. Operativni sestanek, z dne 10. 7. 2019, ni vodil v obliki zapisnika, saj je bil sklicatelj sestanka družba Elea Ic d.o.o, ki je bil tudi gostitelj sestanka, po informacijah, ki jih ima organ, pa družba zapisnika ni vodila. Predstavnik organa, ki se je udeležil sestanka, zapisnika ni prejel, zato je organ naknadno pridobil izjavo družbenika družbe Elea Ic d.o.o., elektronsko sporočilo, z dne 19. 7. 2019, iz katerega je razviden potek sestanka v delu, ki se nanaša na prosilca, zato je organ ta elektronski zapis tudi posredoval prosilcu v okviru njegove zahteve. Organ je še izpostavil, da se je pri predstavniku organa, ki se je udeležil sestanka, izrecno pozanimal, ali se je zapisnik vodil in ugotovil, da predstavnik organa zapisnika ni prejel, ker se po njegovih informacijah ni vodil, zato organ z njim ne razpolaga.

 

Organ je IP, dne 13. 11. 2019, posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu ponovno preverila, ali je bil predmetni sestanek evidentiran, pri tem pa je vztrajala, da je pristojna oseba, ki je bila takrat na sestanku, opravila tudi fizični vpogled v dosje svojega službenega računalnika. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je pristojna oseba, ki se je sestanka udeležila, dejansko sestanek evidentirala, zato je organ Zabeležko 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, posredoval IP.

 

Glede na nasprotujoče izjave iz ogleda in camera, da se Zapisnik, z dne 10. 7. 2019 ni vodil, je IP, dne 13. 11. 2019, pozval organ na dodatna pojasnila glede posredovane Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019. Odgovor organa je IP prejel, dne 15. 11. 2019. V njem je organ pojasnil, da posredovana Zabeležka 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019,  ne predstavlja zapisnika oziroma »uradnega zapisnika«, temveč gre za osebne strokovne ugotovitve predstavnika organa, katere so bile zabeležene naknadno, zaradi česar organ meni, da niso podali kontradiktornih navedb. Ker je predstavnik družbe organa ocenil, da je zabeležka namenjena zgolj za strokovno obravnavo, izjave …, katera je bila posredovana prosilcu v obliki elektronskega dopisa, z dne 19. 7. 2019, ni štel za relevantno, zato je ni vključil v besedilo Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi se je prosilec pritožil zoper odločitev organa št. 40-296/2019, z dne 4. 10. 2019, ker mu organ ni posredoval vseh zahtevanih informacij oz. mu je posredoval informacije, ki jih ni zahteval in niso v povezavi z njegovo zahtevo. Po določbi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, ki mu je bila posredovana, ni zahtevana informacija. Če po mnenju prosilca niso bili posredovani zahtevani podatki, lahko vloži pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi, z dne 23. 7. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Upoštevaje podana pojasnila organa in ugotovljena dejstva na ogledu in camera je IP ugotovil, da  je organ prosilcu posredoval Zabeležko sestanka, z dne 17. 7. 2019, ki po vsebini predstavlja zabeležko sestanka med prosilcem in organom, kar je prosilec v zahtevi, z dne 23. 7. 2019, tudi zahteval od organa. Navedbe prosilca, da zabeležka z dne 17. 7. 2019 ne predstavlja zabeležke sestanka med predstavniki organa, Slovenskih Železnic d.o.o in Elea iC d.o.o., so tako napačne, saj je prosilec zahteval dostop tudi do vseh zapisnikov sestankov med organom in prosilcem. Posredovana Zabeležka sestanka, z dne 17. 7. 2019, nedvomno predstavlja enega izmed sestankov med organom in prosilcem, kar izkazuje tudi vsebina dokumenta. Ker organ nima sprejetega nobenega pravilnika oz. poslovnika, ki bi ga zavezoval k vodenju zapisnikov delovnih sestankov in telefonskih razgovorov, z izjemo Poslovnika za nadzorni svet in upravo ter Akta o ustanovitvi, ki urejata dokumentiranje delovanja organov družbe, vključno z vodenjem zapisnikov, v katerih se sprejemajo odločitve o poslovanju družbe, organ drugih zapisnikov, zabeležk, uradnih zaznamkov med organom in prosilcem ni vodil, zato mu ji ne more posredovati. Glede na navedeno je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ razpolaga tudi z drugimi zapisniki sestankov med organom in prosilcem, ki jih ne želi v celoti ali delno posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ poleg že posredovane Zabeležke sestanka med organom in prosilcem, z dne 17. 7. 2019, ne razpolaga z drugimi zapisniki oz. zabeležkami sestankov med organom in prosilcem, jih prosilcu tudi ne more posredovati, zato je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožba prosilca se zato v tem delu zavrne, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP.

 

Glede posredovane Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, poslane IP, po elektronski pošti dne 13. 11. 2019, IP ugotavlja, da posredovani dokument po vsebini ustreza zahtevi prosilca.

 

Ker je IP ugotovil, da Zabeležka 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumenta dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

 

IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v prvi točki 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer:

  1. posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katetre si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

IP ugotavlja, da iz Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, izhajajo imena, priimki, podpisi in kontaktni podatki fizičnih oseb (telefonska številka), ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni našel pravne podlage za razkritje imena, priimka in izobrazbe odgovornega vodje projekta, imena, priimka in izobrazbe osebe, ki bo vodila koordinacijo izvedbe projektne dokumentacije PZI, imena, priimka ter podpisa uslužbenca, ki je pripravil Zabeležko 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, in imen, priimkov, podpisov udeležencev ter telefonske številke na Listi prisotnosti, ki je priloga Zabeležke 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019, saj se le-ti ne štejejo za javne uslužbence, zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

Upoštevajoč navedeno gre pri vseh primerih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

 

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih osebnih podatkov ni našel pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta vsebuje podatke o zastopnikih in družbenikih družb, ki so se udeležili sestanka, z dne 10. 7. 2019 in katerih osebni podatki se nahajajo v Zabeležki in listi prisotnosti 4. Operativnega sestanka za koordinacijo izvedbe, z dne 10. 7. 2019. Glede na navedeno IP teh podatkov ni varoval, saj se Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan.

Na koncu IP še pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je navajanje razlogov prosilca za pridobitev zahtevanih dokumentov za ta postopek brezpredmetno, posledično se IP do njih tudi ni opredelil.

Prav tako se IP ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na odločbo organa št. 40-249/2019, z dne 4. 9. 2019, saj je bila omenjena odločba, na podlagi 1. odstavka 242 člena ZUP s strani organa nadomeščena z izpodbijano odločitvijo, ker je ta štel, da je bila pritožba prosilca zoper navedeno odločbo v celoti utemeljena.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil,  da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločitev organa delno odpravil, in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevan dokument na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.