Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.10.2005
Naslov: Gizmo d.o.o. zoper Agencijo za trg vrednostnih papirjev
Številka: 021-62/2005/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Datum: 5. 10. 2005
Številka: 021-62/2005/4

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju: ZDIJZ) in na podlagi 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe GIZMO d.o.o., Čebelarska 7, Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24.6.2005, zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 81/4/AG/05-(327) z dne 24.5.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo:

ODLOČBO:


1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati:
a. odločbi opr. št. 58/98/AG-04-(30) z dne 14.01.2004 in opr. št. 58/98/AG-03-(70) z dne 29.1.2004
b. zapisnike šestih sej strokovnega sveta organa (sej 110., 111., 112., 113., 114. in 115. z dni 3.12.2003, 17.12.2003, 24.12.2003, 14.1.2004, 29.1.2004 in 11.2.2004), iz katerih pa je dolžan izbrisati:
• Iz zapisnika 110. seje: Celotni točki 1.a) in 1.b) ter točki Ad 1.a) in Ad 1.b).
• Iz zapisnika 115. seje: Točko 2.) zapisnika ter točko Ad.2.).
• Iz vseh šestih zapisnikov (110., 111., 112., 113., 114. in 115. seja) za vse borzne posrednike in vse člane uprav družb, ki so jim bila izdana dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma funkcije, podatke o:
- rojstnih datumih oseb,
- naslovih prebivališča oseb.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 5.5.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij in zahteval naslednje informacije:
1. zapisnike sej strokovnega sveta organa, ki so bile v času med 15.11.2003 in 29.2.2004,
2. odločbo organa opr. št. 58/98/AG-04-(30), z dne 14.01.2004, o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe PID MAKSIMA, d.d. v redno delniško družbo,
3. odločbo organa opr. št. 58/98/AG-03-(70), z dne 29.1.2004, o izdaji dovoljenja za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe TRIGLAV Steber, PID, d.d., v redno delniško družbo TRIGLAV NALOŽBE, finančna družba, d.d., Ljubljana.

Prosilec je v zahtevi še navedel, da se z vsebino zahtevanih informacij želi seznaniti v obliki fotokopij.

Organ je prosilčevo zahtevo z odločbo opr. št. 81/4/AG/05-(327) z dne 24.5.2005 v celoti zavrnil. V obrazložitvi zavrnilne odločbe je navedel, katere podatke je v skladu s 1. in 2. odstavkom 182. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (UL RS, št. 56/99 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZTVP-1) pristojen zbirati in obdelovati. V 3. odstavku 182. člena ZTVP-1 je določeno, da sme organ v zakonu naštete podatke na podlagi pisne obrazložene zahteve posredovati le taksativno naštetim organom. Po določbi 3. odstavka 182. člena ZTVP-1 se mora v pisni zahtevi navesti zakonska pristojnost za pridobitev podatkov. V 4. odstavku 182. člena ZTVP-1 je določen še poseben pogoj za posredovanje tistih podatkov, ki jih je organ pridobil v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic EU oziroma tujih držav. Te podatke sme organ posredovati samo, če mu je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval, pri čemer se ti podatki lahko uporabijo samo za namen, za katerega je bilo dano omenjeno dovoljenje. Organ je navedel še druge posamezne določbe, ki se nanašajo na posredovanje podatkov in informacij med domačimi nadzornimi organi ter državnimi organi in organom oziroma na posredovanje podatkov pristojnim organom drugih držav članic EU, tujih držav in mednarodnih organizacij; in sicer 181. člen, 181a. člen in 182a. člen ZTVP-1 ter 223. člen Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (UL RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZISDU-1). V skladu s 303. členom ZTVP-1 morajo tudi člani in predsednik strokovnega sveta ter delavci organa, kakor tudi revizorji, strokovnjaki in druge osebe, ki za agencijo opravljajo določena dela, kot zaupne varovati podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi organ opravlja nadzor in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma dela, razen podatkov, ki so po določbah ZTVP-1 javno dostopni (podčrtal organ). Organ navaja, da je iz navedenega razvidno, da ZTVP-1 kot matični predpis, ki ureja delovanje organa, določa vrste informacij, ki jih zbira organ ter določa osebe, ki jim lahko organ navedene funkcije posreduje. Prav tako ZTVP-1 izrecno določa tudi posamezne obvezne elemente zahteve za posredovanje informacij oziroma podatkov iz 182. člena ZTVP-1, to je, da mora biti zahteva pisna, da mora biti obrazložena ter da mora biti v njej navedena zakonska pristojnost za pridobitev podatkov. Organ še navaja, da sicer ZTVP-1 določa tudi posamezne izjeme, ko so posamezni podatki, ki jih zbira in obdeluje organ, javni oziroma prosto dostopni in jih lahko zahteva kdorkoli. Tako 71. člen ZTVP-1 določa, da je javen register izdanih dovoljenj za javno ponudbo in organizirano trgovanje. Peti odstavek 277. člena ZTVP-1 nadalje določa, da je javen register poslov oseb, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije. Po 278a. členu ZTVP-1 lahko organ prav tako razkrije javnosti vsak ukrep ali sankcijo, ki jo je izrekel zaradi kršitve določb 248. člena (prepoved tržne manipulacije) in 15. poglavja ZTVP-1 (prepoved trgovanja z notranjimi informacijami) ter na podlagi teh določb sprejetih predpisov, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo strankam postopka organa. Iz navedenega izhaja, da je zakonodajalec z ZTVP-1 kot specialnim zakonom uredil posebno področje, to je področje trga vrednostnih papirjev ter v zvezi z navedenim tudi delovanje, pristojnosti ter poseben postopek odločanja organa, prav tako pa tudi dopustnost posredovanja oziroma pogoje za posredovanje informacij oziroma podatkov s strani organa tretjim osebam. Zato je organ v konkretni zadevi presojal upravičenost prosilca do posredovanja zahtevanih podatkov tudi po zgoraj navedenih določbah ZTVP-1 kot specialnega zakona oziroma je štel, da kogentne določbe ZTVP-1 predstavljajo dodatno izjemo od posredovanja informacij, kot jih sicer (v 6. členu) določa ZDIJZ, kot splošni zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Z zavrnilno odločbo je organ  zahtevo prosilca zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na izročitev tistih podatkov, ki jih vsebujejo navedeni zapisniki, ki niso javni podatki oziroma informacije javnega značaja. Navaja pristojnosti strokovnega sveta organa, kot jih določa 299. člen ZTVP-1 ter glede na to opisuje vsebino zahtevanih zapisnikov. ZTVP-1 v 294. členu kot organa postopka pred organom (Agencijo) določa strokovni svet in direktorja, ter v 311. členu senat organa kot telo, ki ga sestavljajo vsi člani strokovnega sveta. Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna (317. člen ZTVP-1). Poslovnik organa (sprejet dne 27.1.2000 na podlagi 290. člena in 3. točke 299. člena ZTVP-1) v 16. členu določa, da se o seji strokovnega sveta vodi zapisnik. V zapisnik se vnesejo glavni podatki o seji (redna številka, kraj in datum seje, navzoči in odsotni člani strokovnega sveta ter drugi navzoči, sprejet dnevni red) in formulacije sklepov, odločitev, stališč, navodil in drugih aktov, sprejetih na seji. Organ oziroma njegov strokovni svet torej odloča brez naroka in na seji, ki ni javna, zapisniki sej strokovnega sveta pa vsebujejo formulacije vseh sklepov, odločitev, stališč, navodil in drugih aktov iz pristojnosti strokovnega sveta organa, sprejetih na seji.

Strokovni svet organa je na sejah, za katere prosilec zahteva zapisnike, obravnaval naslednje zadeve iz svoje pristojnosti:
1. odločal o dovoljenjih in soglasjih ter o drugih posamičnih zadevah (vključno z ukrepi nadzora), o katerih v skladu z zakonom odloča organ,
2. odločal o sprejetju posameznih predpisov, ki jih je organ pristojen izdati na podlagi zakona,
3. odločal o sprejetju poslovnika organa,
4. odločal o sprejetju sklepa o začasnem financiranju organa,
5. odločal o sprejetju letnega načrta dela strokovnih služb organa,
6. odločal o soglasju k imenovanju pooblaščenega revizorja, ki pregleda letni obračun organa,
7. izvrševal druge naloge iz pristojnosti organa (oziroma se seznanil s posameznimi informacijami iz delovnega področja organa ter drugo).

Organ navaja, da je prosilcu dostop do zahtevanih dovoljenj (odločb o izdaji dovoljenj) zavrnil, ker ta po določbah ZTVP-1 niso informacije, ki bi bile javno dostopne, niti ni prosilec ena izmed taksativno določenih oseb, ki jim organ po zgoraj navedenih zakonskih določbah sme posredovati navedene informacije.

Zapisniki zaprošenih sej strokovnega sveta organa pa vsebujejo tudi odločitve organa v zvezi s točkami 2. do 7. zgoraj navedenih pristojnosti. Te informacije in podatki se po vsebini nanašajo na področje notranjega delovanja organa, pri čemer pa gre za takšne vrste podatkov, katerih razkritje po mnenju organa ne bo povzročilo motenj pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti. Med navedenimi podatki pa se nahajajo tudi podatki o posameznih fizičnih osebah, zaposlenih pri organu, ter podatki o fizični osebi, ki je vložila na organ zahtevo za izročitev informacij po ZDIJZ. V 6. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1) je med drugim določeno, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen, obdelava osebnih podatkov pa pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Iz 6. člena ZVOP-1 nadalje izhaja, da se med javni sektor štejejo javne agencije (torej tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev). Po prvem odstavku 9. člena ZVOP se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

V skladu s 4. odstavkom 9. člena ZVOP-1 se lahko ne glede na 1. odstavek 9. člena ZVOP-1 v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Na podlagi navedene določbe je organ pridobil tudi podatek o fizični osebi, ki je vložila na organ zahtevo za posredovanje informacij po ZDIJZ. Glede na navedeno organ trdi, da so podatki o delavcih organa iz evidence o zaposlenih delavcih po Zakonu o evidencah na področju dela (UL SFRJ, št. 17/90, UL RS stari, št. 10/91 ter spremembe, v nadaljevanju ZEPD), podatki, ki se lahko zbirajo in uporabljajo le za statistična raziskovanja in druge uradne namene oziroma jih lahko zahtevajo le posamezniki, na katere se podatki nanašajo, niso pa to podatki, ki bi bili po ZEPD namenjeni javnosti. Organ zatrjuje, da gre v navedenem primeru za izjemo od posredovanja podatkov iz 3. točke 6. člena ZDIJZ, saj ZEPD kot poseben zakon po 9. členu ZVOP, ki določa obdelavo omenjenih osebnih podatkov, ne predvideva izročanja teh podatkov javnosti.

V zvezi s prosilčevo zahtevo po izročitvi odločb organa je ta pojasnil, da je po 182. členu ZTVP-1 pristojen zbirati in obdelovati podatke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njegovih nalog in pristojnosti določenih z ZTVP-1, ZISDU, ZISDU-1 in Zakonom o prevzemih (v nadaljevanju ZPre). Odločbi, ki ju zahteva prosilec, sta izdani na podlagi 143a. člena ZISDU, ki je določala, da mora pooblaščena investicijska družba pred vpisom spremembe dejavnosti v sodni register na podlagi sklepa iz prvega odstavka 143a. člena ZISDU prejeti dovoljenje za preoblikovanje v redno delniško družbo. V skladu s 4. odstavkom 143a. člena ZISDU je organ izdal omenjeno dovoljenje za preoblikovanje, če so bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 143a. člena ZISDU. V navedenem primeru je organ (njegov strokovni svet) omenjeni odločbi izdal v zvezi z izvrševanjem svojih nalog in pristojnosti, določenih z ZISDU (1. odstavek 182. člena ZTVP-1). Organ tudi v tem primeru navaja, da podatki vsebovani v zahtevanih odločbah niso podatki, ki so po določbah ZTVP-1 glede na zgoraj povzete ugotovitve organa javno dostopne, niti ni prosilec ena izmed taksativno določenih oseb, ki jim organ po določbah 181. člena, 181a. člena, 182. člena in 182a. člena ZTVP-1 sme posredovati navedene informacije. Zato je organ prosilcu izročitev omenjenih odločb zavrnil. Podatki, ki se nanašajo na odločbo organa o izdaji dovoljenja za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe TRIGLAV Steber PID, d.d. v redno delniško družbo TRIGLAV NALOŽBE, finančna družba, d.d., Ljubljana (op. Pooblaščenca: izrek in posamezni drugi podatki) in odločbo organa o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe PID MAKSIMA, d.d. v redno delniško družbo (izrek odločbe) so bili javno objavljeni v dnevniku DELO z dne 6.2.2004 in v dnevniku DELO z dne 21.1.2004, zato je organ prosilcu izročil fotokopijo obeh omenjenih objav.

Prosilec je zoper odločbo organa dne 24.6.2005 vložil pritožbo, v kateri Pooblaščencu predlaga, naj odločbo organa v celoti razveljavi in odloči, da je organ zahtevane informacije dolžan posredovati.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkretne dokumente, s katerimi organ razpolaga. Dokumenti so v pisni obliki in se nahajajo v posesti organa.

Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacije javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam in obenem izvirajo iz delovnega področja organa. Gre namreč za odločbe, ki jih organ izdaja v okviru svojih pristojnosti, ter zapisniki organa o sejah, ki jih vodi. Pooblaščenec tako zaključuje, da v konkretnem primeru nedvomno gre za informacijo javnega značaja.

Delovno področje organa je v konkretnem primeru določeno v 1. členu ZTVP-1, ki določa, da organ opravlja nadzor in izvršuje druge naloge in pristojnosti, določene s:
- tem zakonom (ZTVP-1);
- zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (UL RS, št. 110/02, 73/03 - sklep US, 32/04 avtentična razlaga in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZISDU-1) in določbe po 240. členu ZISDU-1 z uporabo določb Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (UL RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 - popr., 10/98 in 26/99, v nadaljnjem besedilu: ZISDU);
- zakonom o prevzemih (UL RS, št. 47/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPre);
- zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (UL RS, št. 23/99- v nadaljnjem besedilu: ZNVP).

Svoje naloge in pristojnosti izvršuje organ z namenom zagotoviti spoštovanje določb zakonov iz prvega odstavka 1. člena ZTVP-1 in njihovih vsakokratnih sprememb ter predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov, ter s tem ustvariti pogoje za učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev v te trge. Organ odloča o prekrških za kršitve zakonov iz prvega odstavka 1. člena ZTVP-1 in na njihovi podlagi izdanih predpisov, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Organ v zavrnilni odločbi nadalje sam podrobno definira svoje delovno področje s taksativnim naštevanjem svojih pristojnosti po 1. in 2. odstavku 182. člena ZTVP-1.

Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Ker dokument izvira iz delovnega področja organa, zahtevana informacija izpolnjuje vse materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).  Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovno področje po določilih ZTVP-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZTVP-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ in pravica do informacij javnega značaja
ZDIJZ v 1. členu opredeljuje organe zavezane za posredovanje informacij javnega značaja. Navaja državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Organ (Agencija za trg vrednostnih papirjev) je bil kot neodvisna organizacija ustanovljen z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (UL RS, št. 6/94, ZTVP), ki je začel veljati 13. 3. 1994. Z uveljavitvijo Zakona o trgu vrednostnih papirjev (UL RS, št. 56/99, ZTVP-1) 28. 7. 1999, na podlagi katerega je prenehal veljati ZTVP, je bila zagotovljena kontinuiteta obstoja in delovanja organa. Njegova temeljna naloga je opravljanje nadzora in drugih nalog ter pristojnosti, določenih z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi, z namenom zagotoviti spoštovanje teh predpisov in s tem ustvariti pogoje za učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev v te trge.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.

Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (UL RS št. 33/91-I s spremembami) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Ta pravica omogoča vpogled v delovanje državnih organov in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža torej samo bistvo demokracije, saj je obveščanje državljanov nujen pogoj za učinkovito uveljavljanje vrste pravic in svoboščin, na primer pravice do sodelovanja pri urejanju javnih zadev (44. člen Ustave) pravice do peticije (45. člen Ustave), pravice do zakonodajne iniciative in zakonodajnega referenduma (88. in 90. člen Ustave), (doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 25).

Enako načelo sprejema tudi obrazložitev Priporočila Sveta Evrope št. 13 (2000), ki opozarja, da javni uslužbenci ne morejo preprečiti dostopa do javnih dokumentov, ki so jih sami ustvarili v času svojega uradovanja, sklicujoč se pri tem na varstvo svoje zasebnosti (Priporočilo SE št. 13 2000, državam članicam o evropski politiki dostopa do arhivov, 13.7.2000).

ZDIJZ ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja udejanja, saj v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo od organov zavezancev pravico pridobiti vsako informacijo javnega značaja. Navedeno načelo obenem pomeni tudi, da so ne glede na pravni interes vse informacije javnega značaja vseh zavezancev dostopne vsakomur.

3. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Zakon tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Tudi Zakon o državni upravi (UL RS št. 52/02 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU), ki v 1. in 4. odstavku 15. člena ureja tudi javne agencije, konkretizira to načelo, saj v 6. členu določa, da je uprava dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakonov, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti.

Pomemben je tudi politični nadzor s strani javnosti, saj pravica dostopa do informacij pospešuje bolj učinkovito, uspešno in odgovorno delovanje uprave oziroma javnopravnih subjektov ter omogoča splošni nadzor javnosti nad njihovim delom. Vsak posamezni uradnik dela bolj strokovno in učinkovito, če se zaveda, da je vsako njegovo dejanje (lahko) predmet kontrole s strani javnosti (doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 23). Nadzor nad pravilnostjo odločitev uprave, nad spoštovanjem pravnih in drugih pravil ter spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti administracije kot servisa javnosti. Takšen uvid omogoča politični nadzor in zato preprečuje zlorabe in nepravilnosti pri delu organov. S tem javna oblast ohranja svojo integriteto. Dostop javnosti do informacij je v interesu javnih oblasti samih, saj jim omogoča vzpostavitev komunikacije in tesnejšega razmerja med državo in posameznikom ter je zato verjetno, da okrepi zaupanje javnosti vanjo (razlog zaupanja). Ob tem je pomemben tudi povsem psihološki faktor, da bolj ko posamezniki poznajo delo državnih organov, bolje razumejo sprejete odločitve in jih zato v večji meri sprejemajo  (razlog sprejemanja oziroma akceptance).

Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).

4. Odločbe ter zapisniki organa kot informacije javnega značaja
Iz zavrnilne odločbe  izhaja, da naj bi določbe ZTVP-1 predstavljale dodatno izjemo od posredovanja informacij, poleg izjem, ki jih sicer v 6. členu določa ZDIJZ, saj podatki niso javno dostopni, niti ni prosilec ena izmed oseb, ki jim organ sme posredovati navedene podatke.

Pooblaščenec ugotavlja, da je zaključek izpodbijane odločbe napačen. Prav tako že iz obrazložitve sodb Upravnega sodišča RS št. U 1676/2003-31, z dne 23.3.2005, in št. U 965/2004-19, z dne 30.3.2005, izhaja, da so zaključki organa napačni.

Upravno sodišče v sodbi U 1676/2003-31 glede zatrjevanja posebne, dodatne izjeme od dostopa do informacij, ki naj bi jo vseboval ZTVP-1, pojasnjuje:
"ZDIJZ ima namreč lahko učinek na pridobljene pravice za naprej samo v določenem primeru, ni pa to nujno v vsakem primeru. Varstvo poslovnih skrivnosti gospodarskih družb, ki nastopajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa varstvo osebnih podatkov za tiste, na katere se raztezajo pristojnosti Agencije (organa), je lahko enako po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDIJZ – to je po ZTVP-1 oziroma po ZVOP, kot velja to po izjemah iz določila 2. točke 6. člena ZDIJZ oziroma iz določila 3. točke 6. člena ZDIJZ. V takem primeru zato ne gre za poseg v pridobljene pravice, če sta prejšnja in nova ureditev enaki. iz tega stališča izhaja nadaljnja razlaga predmetnih predpisov, da ni mogoče šteti, da je ZDIJZ specialni predpis, ki z vidika urejanja javnega dostopa do informacij derogira določbe ZTVP-1 kakor tudi ni mogoče šteti, da je ZTVP-1 specialni predpis, ki jemlje učinek ZDIJZ, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je ZDIJZ kasnejši predpis od ZTVP-1-1. Da ZDIJZ ni derogiral nobene določbe ZTVP-1, izhaja tudi iz dejstva, da je zakonodajalec v prehodni določbi ZDIJZ (45. člen) določil, da z uveljavitvijo prenehata veljati le dve določbi iz Zakona o arhivskem gradivu in arhivih… …Predpisa se torej ne derogirata, ampak imata oba vpliv na odločanje v konkretnem posamičnem primeru. Dejstvo uveljavitve ZDIJZ vpliva na razmerje med ZDIJZ in področnimi zakoni (na primer ZTVP-1) zaradi tega, ker so bile pred uveljavitvijo ZDIJZ samo tiste informacije javno dostopne, v zvezi s katerimi je organ imel obveznost obveščanja javnosti, ali če je posameznik dokazal, da ima v zakonu utemeljen pravni interes. Po uveljavitvi ZDIJZ je koncept dostopa do informacij javnega značaja obrnjen v javno korist, saj so z ZDIJZ vse informacije, s katerimi razpolagajo nosilci javnih pooblastil javno dostopne, razen če zahtevana informacija spada v okvir izjem. Za konkretni primer to pomeni, da je pred uveljavitvijo ZDIJZ tožeča stranka (organ) lahko javnosti posredovala samo tiste informacije, tistim subjektom in v tistih primerih, ki jih je izrecno določal ZTVP-1 in morebiti drugi relevantni predpisi…, ker je določilo 2. odstavka 39. člena Ustave dostop do informacije javnega značaja pogojevalo z obstojem v zakonu utemeljenega pravnega interesa. Po uveljavitvi ZDIJZ pa je transparentnost delovanja same Agencije (organ) večja, saj tožeča stranka (organ) sicer enako kot prej varuje poslovne skrivnosti gospodarskih subjektov, ki so zavarovane po ZGD ali drugih specialnih predpisih, če urejajo gospodarske družbe, in enako kot prej varuje osebne podatke, ki so zavarovani po ZVOP-1, ker so to izjeme po 2. in 3. točki 6. člena ZDIJZ, med tem ko mora dostop do vseh ostalih informacij omogočiti, če so izpolnjeni pogoji po ZDIJZ (podčrtal Pooblaščenec). Če bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da gre za poseg v pridobljene pravice za naprej, sodišče pripominja, da ne morejo biti varovane pridobljene pravice tožeče stranke (organa), ker je zaradi varstva interesov učinkovitega in avtonomnega dela tožeče stranke (organa) zakonodajalec predvidel izjemo iz 12. točke 6. člena… …Pridobljene pravice se torej lahko nanašajo kvečjemu na gospodarske subjekte na trgu vrednostnih papirjev, katerih podatki, ki jih je imela tožeča stranka (organ), niso bili dostopni javnosti po ureditvi pred uveljavitvijo ZDIJZ, so pa postali odprti za javnost po novi ureditvi. Na tej točki pride v poštev presoja načela zaupanja v pravo. Sodišče meni, da je zakonodajalec imel stvarni razlog za to, da je med informacije javnega značaja zajel tudi informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ in so v času zahteve pri organu, ker je samo s takšno opredelitvijo lahko na celovit način zajeto delovno področje organa (4. člen ZDIJZ) in ima to podlago v legitimnem javnem interesu, ki pa je v čim večji dostopnosti obveščenosti javnosti o delovanju državnih organov (2. odstavek 2. člena ZDIJZ). Poleg tega pa je takšna pravna ureditev bila tudi dovolj predvidljiva. ESP (Evropsko sodišče pravice) je že v sodbi iz leta 1996 (v zadevi C-58/94) ugotovilo, da se vedno bolj uveljavlja individualna pravica dostopa do dokumentov, ki jih posedujejo javne institucije, ki je dobila reafirmacijo v deklaraciji (št. 17) o pravici do dostopa do informacij, ki je bila kot aneks pridružena Pogodbi o Evropski uniji… …Nadalje je že določilo 1. odstavka 255. člena Temeljne pogodbe o Evropski skupnosti določalo pravico do dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v skladu z načeli in pogoji iz naslednjih dveh odstavkov… …Listina o temeljnih pravicah v EU iz leta 2000 je vključevala pravico do dostopa do dokumentov institucij EU v določilu II-102. člena (…). Strateški dokument o reformi upravljanja organov EU (European governance, 2001, White paper, Commission of the EC, Brussels, 27.7.2001, COM 428 final) je napovedal spremembe v večji transparentnosti delovanja evropskih institucij. Predlog zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora RS št. 73 z dne 11.7.2002. Vse to pomeni, tudi če v konkretni zadevi gre za poseg v pridobljene pravice, je ta poseg v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in v konkretni zadevi ni kršeno določilo 155. člena Ustave."

Upravno sodišče v drugi sodbi št. U 965/2004-19 glede zatrjevanja posebne, dodatne izjeme od dostopa do informacij nadalje pojasnjuje:
"…poleg tega pa je izpodbijana odločba (odločba Pooblaščenca zoper organ) zakonita tudi ob upoštevanju razmerja med ZDIJZ in ZTVP-1, kot ga je sodišče opredelilo v obrazložitvi sodbe in ga na konkretnem primeru uporablja v nadaljevanju presoje izpodbijane odločbe. Ostali ključni razlogi tožene stranke (Pooblaščenca) za ugoditev pritožbi prizadete stranke in za odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek pa so v bistvenem delu utemeljeni in je zato izpodbijana odločba zakonita in pravilna…"

Glede pomembnosti načela javnosti v postopku nadzora borznega trga je potrebno upoštevati še naslednjo obrazložitev iz zgoraj citirane sodbe:
"Ravno ZDIJZ pa posega na področje javnosti podatkov in tudi prizadeta stranka je ravno zahtevala informacije v zvezi s kršitvami zakonov. Tožeča stranka (op. Pooblaščenca; v nadaljevanju: organ) se sicer v zvezi s tem v tožbi sklicuje na določilo o notranjih informacijah (275. člen ZTVP-1) in na argument, da se cena posameznih vrednostnih papirjev oblikuje zgolj na podlagi informacij o posameznem izdajatelju vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, in da vsaka informacija o izdajatelju vrednostnega papirja lahko povzroči pomembno znižanje oziroma zvišanje vrednostnega papirja in s tem obsega premoženja subjektov, ki so imetniki takšnih vrednostnih papirjev. Vendar pa je po presoji sodišča takšna argumentacija tožeče stranke, kljub temu, da gre za argument s področja ekonomske stroke, povsem neprepričljiva. Splošno znano dejstvo je, da je bistvo ekonomskega investiranja in varčevanja ocena tveganja in na to vezano zaupanje investitorjev oziroma vlagateljev v izdajatelje vrednostnih papirjev. Za izgrajevanje zaupanja pa investitorji in vlagatelji potrebujejo čim boljši dostop do relevantnih informacij ponudnikov vrednostnih papirjev. Zato bi bilo mogoče povsem nasprotno trditev od te, ki jo zagovarja tožeča stranka, in sicer da morajo biti nepravilnosti v tržnem delovanju izdajateljev javnosti čimbolj dostopne (podčrtal Pooblaščenec), uporabiti za isti argument, kot ga zagovarja tožeča stranka (organ), to je, da je dostopnost javnosti do relevantnih informacij glede izdajateljev vrednostnih papirjev v korist vlagateljev oziroma investitorjev."

Pooblaščenec poudarja tudi, da je zakonodajalec izjeme v ZDIJZ taksativno naštel. Namen zakonodajalca je torej bil, da se informacijo javnega značaja opredeli široko ter s tem zavezancem prepreči restriktivno tolmačenje oziroma obratno, široko tolmačenje izjem. V zvezi s tem je Upravno sodišče v sodbi 965/2004-19 obrazložilo:
"Dokazno breme za utemeljitev izjem je namreč na strani državnega organa, kajti ZDIJZ je koncipiran tako, da imajo upravičenci načeloma dostop do vseh informacij javnega značaja (1. člen, 2. člen, 4. člen, in 1. odstavek 5. člena), razen kolikor ne gre za izjeme (6. člen ZDIJZ). Po pravu EU je treba izjeme, ko je torej mogoče dostop do informacij po uredbi zavrniti, izjeme pa so opredeljene širše kot po ZDIJZ, razlagati ozko (sodba ESP v zadevi C-41/00 z dne 6.3.2003, odst. 48; sodba Sodišča prve stopnje v zadevi T-84/03 z dne 23.11.2004; sodba sodišča prve stopnje v zadevi T-191/99 z dne 11.12.2001, odst. 66; sodba ESP v zadevi C-353/99 z dne 6.12.2001, odst. 25; sodba Sodišča prve stopnje v zadevi T-111/00 z dne 10.10.2001, odst. 40). Če se z izjemami varuje javni interes, mora biti ta interes vnaprej določljiv, ne pa le hipotetičen (sodba Sodišča prve stopnje v zadevi T-211/00 z dne 7.2.2002)."

Glede na dejstvo, da je zavrnilna odločba utemeljena na podlagi določb ZTVP-1 o posredovanju informacij le taksativno naštetim upravičenim organom, Pooblaščenec izpostavlja še dodaten citat iz sodbe Upravnega sodišča, v katerem je sodišče navedeni argument že zavrnilo:
"Zahtevane informacije iz 3. točke izreka prvostopenjske odločbe pa je prvostopenjski organ (organ) zavrnil z utemeljitvijo, da gre za podatke, ki jih je organ pridobil v postopku nadzora in jih ne sme posredovati prosilcu. Določilo 3. odstavka 182. člena ZTVP-1 namreč taksativno določa, katerim osebam tožeča stranka (organ) lahko posreduje podatke. Temu prvostopenjski organ (organ) dodaja, da tudi ne gre za javno dostopni podatek iz 71. člena ZTVP-1. Ta argument se nanaša na razmerje med ZTVP-1 in ZDIJZ, do katerega se je sodišče načelno že opredelilo pri utemeljitvi obstoja retroaktivnega učinka izpodbijane odločbe. Na tej točki obrazložitve tožbe pa mora sodišče to razmerje na konkretnem primeru uporabiti in sicer na podlagi prej opredeljene načelne razlage, da je pred uveljavitvijo ZDIJZ agencija (organ) lahko posredovala javnosti samo tiste podatke, za katere je bilo izrecno opredeljeno, da jih lahko; po uveljavitvi ZDIJZ, ki pa je na splošni ravni vzpostavil drugačen koncept transparentnosti delovanja javnega sektorja, tako da morajo biti javnosti dostopne vse informacije javnega značaja, razen v izjemnih primerih iz 6. člena ZDIJZ in v izrecnih izjemah po drugih področnih zakonih pa mora Agencija (organ) na zahtevo predložiti vse informacije, za katere ZTVP-1 izrecno ne določa, da javnost do njih nima dostopa (op. Podčrtal Pooblaščenec). Zaradi tega principa razlage razmerja med ZTVP-1 in ZDIJZ prvostopenjski organ (organ) zavrnitve zahteve prosilca ne more opreti na določilo 71. člena ZTVP-1, kajti to določilo zgolj določa, kaj zajema javni register dovoljenj za javno ponudbo oziroma organizirano trgovanje. Ker vsebina javnega registra po 71. členu ZTVP-1 ne zajema informacij, ki jih je zahtevala prizadeta stranka (op. Pooblaščenca: prosilec v obravnavani zadevi), to ne pomeni, da je prizadeta stranka zahtevala informacijo, ki nima javnega značaja. Zahtevana informacija ne bi imela javnega značaja šele, če bi spadala pod katero izmed izjem po ZDIJZ (op. podčrtal Pooblaščenec). Iz istovrstnega razloga je napačna tudi utemeljitev zavrnitve zahtevane informacije na podlagi 182. člena ZTVP-1. Določilo 182. člena ZTVP-1 ureja zgolj razmerja med Agencijo (organom) in drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi ter sodišči glede posredovanja določenih podatkov, ki jih Agencija poseduje ali obdeluje. Gre za obveznosti Agencije v razmerju do omenjenih državnih ali tujih organov, kar pa ne pomeni, da Agencija nima obveznosti glede omogočanja dostopnosti določenih podatkov javnosti, razen kolikor konkretno zahtevana informacija s strani prizadete stranke ne spada med izjeme po 6. členu ZDIJZ."

Iz navedenih citatov dveh sodb Upravnega sodišča je razvidno, da je sodišče potrdilo pravno argumentacijo Pooblaščenca iz njegove predhodne odločbe št.: 020-2/2004/2, z dne 14.04.2004. Organ svoje odločbe ne bi smel opreti na široko interpretacijo ZTVP-1 ter iz slednje izvajati oziroma posredno uvajati novo, dodatno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja. Organu vsekakor ostaja na voljo zaščita informacij, ki morebiti ne bi bile javnega značaja, saj lahko v povezavi z ZGD in ZVOP-1 uporabi izjemi ZDIJZ o poslovni skrivnosti in osebnih podatkih. Prav tako lahko za zaščito svojega notranjega delovanja uporabi izjemo 11. točke 1. odstavka 6. ZDIJZ ter tako zaščiti podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (seveda mora ob uporabi navedene izjeme in concreto obrazložiti motnje, ki bi s tem nastale). Tudi sicer argument organa, da morajo podatki, ki v ZTVP-1 niso eksplicitno označeni kot javni, ostati zaprti oziroma, da gre za informacije, ki niso javnega značaja, ne zdrži presoje. Za ekonomsko investiranje in oceno tveganja ter na to vezano zaupanje je bistvenega pomena, da imajo vlagatelji čim boljši dostop do vseh potrebnih informacij ponudnikov vrednostnih papirjev. Bistvenega pomena je tudi, da je zakonodajalec s sprejemom področne zakonodaje ter z ustanovitvijo organa samega (Agencija za trg vrednostnih papirjev) postavil temelje za nadzor in kontrolo borznega trga. S sprejemom ZDIJZ tako prihaja do odpiranja dela javnega sektorja ter do uveljavitve načel javnosti, transparentnosti ter nadzora tako nad delom javnega sektorja, kot tudi nad  (gospodarskimi) subjekti, ki jih slednji kontrolira. Tako morajo biti javnosti dostopne vse informacije javnega značaja, razen v primerih izjem po 6. členu ZDIJZ in v izrecnih izjemah po drugih področnih zakonih. Organ mora tako prosilcu omogočiti dostop do vseh informacij, za katere ZTVP-1 izrecno ne določa, da javnost do njih nima dostopa, saj je interpretacija 71. člena v povezavi s 182. in naslednjimi členi ZTVP-1, ki izrecno določajo javnost določenih podatkov ter postopek posredovanja podatkov, kot členov, ki nakazujejo siceršnjo informacijsko zaprtost celotnega ZTVP-1, preširoka in pretirano abstraktna.

Pooblaščenec na koncu argumentacije v prid javnosti informacij le še dodaja, da organ kljub temu, da v svoji odločbi prosilčevo zahtevo načelno absolutno zavrne, prav sam v taisti odločbi zmanjšuje pomen svojega absolutnega stališča, ko priznava, da sta bila izreka obeh zahtevanih odločb organa v skladu s sklepom organa samega javno objavljena v časopisu Delo. Pooblaščenec na tem mestu zgolj pripominja, da je tako očitno, da se tudi organ zaveda pomembnosti javnosti in transparentnosti svojega dela ter njegovega vpliva na borzni trg in borzne vlagatelje.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal le še, ali katerikoli del zahtevanih dokumentov ne predstavlja kakšne od izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije iz 6. člena ZDIJZ.

5. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je ob preučitvi zapisnikov organa, ki jih zahteva prosilec, ugotovil, da slednji v nekaterih delih vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjemo v skladu z ZVOP-1 varovanih osebnih podatkov. V tem delu je torej organ prosilcu dolžan omogočiti le delni dostop (7. člen ZDIJZ) ter vsebino zapisnikov prekriti v tistih delih, ki se nanašajo na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 in v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 osebnih podatkov ne varuje na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pri tem je potrebno opozoriti na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 Pooblaščenec posebej pojasnjuje, zakaj je iz obravnavanih zapisnikov potrebno vsakokrat, razen navedenega osebnega imena obravnavanih borznih posrednikov in članov uprav družb, izločiti njihove preostale podatke (rojstni datum in naslov prebivališča). Sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, izobrazbe, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč sicer še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče fizično osebo določiti.  V konkretnem primeru gre tako za ime in priimek borznega posrednika ali člana uprave v povezavi s podatki o rojstnem datumu in naslovu, preko katerih so osebe določljive brez velikih stroškov, nesorazmernega napora oziroma veliko časa (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe. Sicer pa so imena in priimki v Sloveniji registriranih borznih posrednikov javno objavljeni. Najdemo jih na spletni strani Ljubljanske Borze (www.ljse.se) v dokumentu "Seznam članov Borze in borznih posrednikov". Vendar tudi navedeni seznam ne razkriva njihovih domačih naslovov (načelo sorazmernosti), temveč navaja zgolj borznoposredniško hišo pri kateri so zaposleni. Tudi imena in priimki članov uprav borznoposredniških hiš so javno objavljeni. V skladu z Zakonom o sodnem registru (UL RS, št. 14/94, v nadaljevanju ZSR) so eden izmed obveznih podatkov ob vpisu družb v sodni register. ZSR v 7. členu nedvoumno določa, da je sodni register javna knjiga, ter da so vanj vpisani podatki javni in jih sme pregledovati, prepisovati ali zahtevati vsakdo.

Ne glede na zgoraj navedeno, pa je potrebno iz zapisnika 110. in 115. seje organa izbrisati vse podatke, ki se tičejo postopkov odvzema dovoljenja določenim borznim posrednikom. V tem primeru so osebe, zoper katere je sprožen postopek, upravičene do strožje (celotne) zaščite svojih osebnih podatkov, saj je postopek do izdaje dokončne upravne odločbe o (morebitnem) odvzemu dovoljenja še v teku, zato pravic posameznika z razkritjem postopka organ ne sme prejudicirati. V tem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, (3. odstavek 6. člena ZDIJZ), saj borzni posredniki niso javni uslužbenci, pač pa gre lahko podrejeno za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (9. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

Organ mora torej iz dokumenta izločiti podatke, navedene v izreku te odločbe in prosilcu zagotoviti delni dostop. Institut delnega dostopa določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena uradna oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta.

5.1 Osebni podatki javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu
Nasprotno pa Pooblaščenec poudarja, da osebnih imen javnih uslužbencev (prav tako vsebovanih v zapisnikih) na podlagi te izjeme ni mogoče zaščititi, saj zanje veljajo v 2. in 3. točki že zgoraj navedene ugotovitve. Dodati je potrebno le, da se javni uslužbenci v okviru svoje zaposlitve v organu javnega sektorja ter v okviru opravljanja svojih (javnih) uslužbenskih nalog ne morejo zateči v anonimnost ter uveljavljati zaščite osebnih podatkov, ki morajo že po zakonu biti javni. Pooblaščenec posebej poudarja, da osebni podatki oseb, ki so zaposlene kot javni uslužbenci, v okviru opravljanja dela v javnem organu po ZDIJZ ne morejo biti izjema od dostopa do informacij. ZDIJZ namreč v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako določa tudi Zakon o javnih uslužbencih (UL RS, št. 56/02, v nadaljevanju ZJU) v 32. členu z definiranjem načela odprtosti do javnosti, po katerem organ obvešča javnost o svojem delovanju in o rezultatih opravljenega dela uradnikov na način, določen z zakonom in podzakonskimi predpisi. Prav tako 23. člen ZJU določa, da so uradniki javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge, in javni uslužbenci, ki v organih opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki zahtevajo poznavanje javnih nalog organa. Javne naloge pa določa 16. točka 6. člena ZJU kot naloge, ki sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oziroma naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava.

6. Izvedba instituta delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Na podlagi zgoraj navedenega je Pooblaščenec presodil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane zapisnike skladno s 7. členom ZDIJZ, ki uvaja institut delnega dostopa in določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Podrobnosti glede posredovanja informacij javnega značaja pa določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS št. 76/05, v nadaljevanju: Uredba). Tiste dele dokumentov, ki bi morda predstavljali kakršnokoli izjemo v skladu s 1. odst. 6. člena ZDIJZ, konkretno torej varovan osebni podatek,  se mora iz dokumenta izločiti in prosilcu zagotoviti delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ. Ob seznanitvi prosilca s preostalim delom dokumenta, mora organ omogočiti vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v skladu s 1. točko 1. odstavka 21. člena Uredbe, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Prosilec je v svoji zahtevi skladno s 17. členom ZDIJZ opredelil, da se z dokumenti želi seznaniti v obliki fotokopij. Organ mora delni dostop omogočiti v skladu z 21. členom Uredbe.

Pooblaščenec je zato izpodbijano odločbo organa prve stopnje, zaradi napačno uporabljenega pravnega predpisa, na podlagi katerega je organ odločil o zadevi, odpravil in sam rešil zadevo na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka