Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.11.2015
Naslov: Focusa, društva za sonaraven razvoj - Termoelektrarne Šoštanj d.o.o.
Številka: 0902-12/2015
Kategorija: Poslovna skrivnost, Okoljski podatki, Test interesa javnosti
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. kot oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanka po ZDIJZ, prosilcu delno zavrnila dostop do Noveliranega investicijskega programa, Revizije 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, izdaja december 2014, ker zahtevana informacija ne sodi pod 4.a člen ZDIJZ in zaradi poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da  gre za dokument, ki je bil pripravljen zaradi razlogov, ki jih predvideva Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ  in je posledica pravnega posla »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom razpolaganja s stvarnim premoženjem zavezanca. IP pa je nadalje ugotovil, da je za razkritje predmetnega dokumenta izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa. IP je poudaril, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo bloka 6, predstavljajo okoljske informacije, ki so vselej prosto dostopne. Gre namreč za nacionalni projekt, ki naj bi na energetskem področju nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke, kar pomeni, da naj bi imel tako ekološki kakor tudi ekonomski učinek, zato podatkov o analizi stroškov, virov financiranja, prihodkov in drugih tovrstnih ekonomskih analizah, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni mogoče verodostojno obravnavati ločeno, od že dostopnih informacij. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi »definicija okoljskih podatkov«, ki je v svoj okvir izrecno zajela tudi informacije »o analizah stroškov in koristi ter druge ekonomske analize in predpostavke, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«. Poleg navedenega pa ob tem ni mogoče spregledati javnega interesa tudi z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave tako strokovne kot tudi nestrokovne javnosti. IP je  ugotovil, da je zavezanec dejansko onemogočil dostop do tistih informacij, ki izkazujejo, ali projekt izpolnjuje finančne pogoje, ki jih je postavila država oziroma kakšni so kazalci tveganja, da bi lahko prišlo do unovčitve poroštva RS. Z onemogočanjem dostopa do teh informacij dejansko ni mogoče preveriti, ali se investicija drži postavljenih okvirjev oziroma kakšna so morebitna odstopanja, zaradi katerih je lahko večja verjetnost unovčitve poroštvene pogodbe in zaradi česar je bil zavezanec tudi dolžan izdelati novelacijo investicijskega programa. Ključno je torej, da je bil NIP rev. 6 izdelan po metodologiji in z vsebino, ki jo predvideva Uredba in torej ne gre za dokument, ki bi ga zavezanec izdelal zaradi svojih interesov, temveč ravno nasprotno, NIP rev. 6 je moral biti izdelan zaradi varstva javnega interesa, ker gre za investicijo, v katero so preko poroštva vključena javna sredstva, zato morajo biti prav vse informacije, ki jih vsebuje, prosto dostopne.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-12/2015/7

Datum: 12. 11. 2015

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Focusa, društva za sonaraven razvoj, Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana,...(dalje prosilec), zoper odgovor z dne 14. 5. 2015, št.: DIR-ME-90, Termoelektrarne Šoštanj d.o.o. Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani odgovor Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., z dne 14.5.2015, št.: DIR-ME-9, odpravi. Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati celoten Noveliran investicijski program, Revizija 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, izdaja december 2014.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 4.5.2015 zahteval, da mu zavezanec v elektronski obliki posreduje noveliran investicijski program, Revizijo 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj. Pri tem se je prosilec skliceval na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Zavezanec je z odgovorom z dne 14.5.2015, št.: DIR-ME-90 zahtevo prosilca zavrnil. Ob tem je pojasnil, da podatek oz. dokument, katerega razkritje želi prosilec, ni informacija javnega značaja, temveč poslovna skrivnost v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 1.4.2010, sprejetim v skladu z 39. členom ZGD-1 ter sklepom direktorja družbe, z dne 30.1.2015. Družba TEŠ v navedenih dokumentih jasno določa način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki jo morajo varovati. Zavezanec je poudaril, da ZDIJZ v 4.a členu jasno določa, katere so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. TEŠ meni, da dokument, ki je predmet zahteve, ni tipična informacija javnega značaja v skladu z ZDIJZ oz. ni tipičen podatek v skladu z ZDIJZ, kot so na primer osnovni podatki o sklenjenih pogodbah, in sicer vrsta posla, pogodbeni partner, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla, ki se spletno objavljajo. Glede teh podatkov je v zakonu jasno določeno, da razkritja ni mogoče zavrniti skladno s četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ. Dejavnosti proizvodnje, trgovanja in dobave električne energije odjemalcem v Sloveniji so skladno z Energetskim zakonom (Ur. I. št. 17-538/2014) neposredno izpostavljene konkurenci, čigar eno izmed temeljnih načel je spodbujanje konkurence na trgu z energijo. Na trgu proizvodnje in prodaje električne energije v Sloveniji so prisotna naslednja podjetja: Holding slovenske elektrarne, d.o.o. (HSE) kot največji, Gen Energija, d.o.o. (GEN) in drugi manjši proizvajalci. Dobavitelji končnim odjemalcem lahko energijo kupijo od skupin HSE in GEN, kot tudi od vrste tujih podjetij, ki so aktivna na trgu in električno energijo v Slovenijo uvažajo ali iz Slovenije izvažajo. TEŠ zagotavlja približno tretjino proizvodnje električne energije v Sloveniji. Električna energija, proizvedena v termoelektrarnah, je z vidika zanesljivosti oskrbe z električno energijo kot tudi zmožnosti neposrednega prilagajanja potrebam po električni energiji, ključnega pomena v strukturi oskrbe domačega trga z električno energijo. V skladu z navedenim bi razkritje zahtevanega dokumenta, ob dejstvu slabše konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v termoelektrarni kot taki, nujno pomenilo še dodatno ogrožanje konkurenčnosti cene električne energije, proizvedene v TEŠ, s tem pa huje škodovalo konkurenčnemu položaju TEŠ, HSE in Premogovniku Velenje d.d. na trgu z električno energijo. Vso električno energijo proizvedeno v TEŠ proda HSE na prostem trgu, kjer vlada močna konkurenca. Zavezanec je navedel, da če je natančen, razkritje zahtevanega dokumenta posledično razkriva med drugim tudi podatke o proizvodni ceni električne energije, kar bi konkurenci in potencialnim kupcem omogočilo dosego privilegiranega položaja v odnosu do HSE in posredno TEŠ. Ponovno je poudaril, da zahtevana informacija ni tipična informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ in ne gre za samo osnovne podatke o sklenjenih pogodbah (pridobivanje razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem družbe, naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih, avtorskih ipd. pogodb), kot so npr. vrsta posla, pogodbeni partner, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla, ki se spletno objavljajo, katerih razkritja po četrtem (4) odstavku 6.a člena ZDIJZ, ni mogoče zavrniti. Zavezanec je prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ ter upoštevaje zgoraj navedeno posredoval dokument v fizični obliki. Dokumenta v elektronski obliki ni posredoval, zaradi prevelikega obsega. V dokumentu so počrnjeni deli, ki predstavljajo za družbo poslovno skrivnost.

 

Prosilec je dne 1. 6. 2015 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je investicija v šesti blok, TEŠ 6 v veliki meri podprta z javnim denarjem. Poleg velikega dela sredstev, ki jih je TEŠ za blok 6 pridobila od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, 200 mio EUR) ter Evropske investicijske banke (EIB, 550 mio EUR), je država posojilo EIB zavarovala tudi s 440 mio EUR državnega poroštva. Državno poroštvo je bilo TEŠ izdano na podlagi več kriterijev, ki naj bi skupaj zagotovili, da poroštvo v prihodnje ne bo vnovčeno. Vlada RS je na seji 13. 7. 2013 v zvezi z investicijo v TEŠ 6 sprejela več sklepov, eden izmed njih pa TEŠ nalaga, da najkasneje do 30. 10. 2013 pripravi nov investicijski program, ki naj poleg obveznih elementov vsebuje tudi analizo občutljivosti investicije glede na možne spremembe vhodnih podatkov (stroški investicije, stroški obratovanja in delovanja bloka 6 TEŠ, prodajna cene električne energije, cena premoga, cena CO2 kuponov ter drugih podatkov, ki lahko pomembno vplivajo na vrednost investicije v blok 6 TEŠ). Noveliran investicijski program, Revizijo 6 naj bi torej služil končni oceni o vrednosti investicije v TEŠ 6 in njenih tveganjih. Ker je od ekonomike TEŠ 6 odvisna morebitna unovčitev 440 mio EUR državnega poroštva – javnega denarja, po mnenju prosilca javni interes za razkritje dokumenta prevlada nad interesom družbe TEŠ. Javnost ima po njegovem mnenju pravico vedeti, kakšne posledice bo investicija v TEŠ 6 imela za družbo TEŠ, ki je v posredni 100 % lasti države, in za druge dele elektroenergetskega sistema (predvsem za HSE) ter kakšna je verjetnost, da bo državno poroštvo unovčeno. Zaradi ves čas spreminjajočih se podatkov, ki jih je družba TEŠ v času razprave o poroštvu navajala o okoljskih vidikih investicije - obratovalne ure, raba premoga (vrsta in količina), CO2 emisije, je razkritje NIP rev. 6 pomembno tudi zaradi dostopa do okoljskih informacij. Javnost si zasluži informacijo o vplivih projekta na okolje. Po mnenju prosilca argument TEŠ, da bi razkritje dokumenta, ki vsebuje tudi podatke o proizvodni ceni električne energije v TEŠ, ogrozilo konkurenčnost TEŠ, ne zdrži. Prodajne cene električne energije se oblikujejo na trgu in niso odvisne od proizvodne cene električne energije, temveč od razmer na trgu električne energije, t.j. ponudbe in povpraševanja. Konkurenčnost TEŠ je tako pogojena s prodajno ceno električne energije, proizvodna cena pa je predvsem pogojena s tehnologijo in energentom za proizvodnjo električne energije, ki sta uporabljena v TEŠ6. Glede na navedeno prosilec meni, da bi zavezanec zahtevani dokument moral posredovati prosilcu. Ne le, da ta vsebuje pomembne okoljske informacije, vsebuje tudi pomembne informacije o rabi javnega denarja.

 

IP je z dopisom z dne 2. 6. 2015, št. 0902- 12/2015/3 zavezanca pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca, in sicer: Noveliran investicijski program, Revizija 6 za postavitev nadomestnega bloka v TE Šoštanj, v celoti, torej brez prekritih podatkov. Ob tem je IP prosil, da zavezanec posreduje tudi dokument pravnega posla (avtorsko pogodbo, podjemno pogodbo, ipd.), na podlagi katerega je bil naročen oziroma izdelan zgoraj navedeni dokument, ki je predmet presoje. Če z navedenim dokumentom ne razpolaga, pa je prosil za pojasnilo, zakaj ne.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 9. 6. 2015, št. DIR-ME-108, posredoval zahtevano dokumentacijo. Ob tem je še dodatno navedel, da enako kot v dopisu z dne 14. 5. 2015, naslovljenem na prosilca, ponovno poudarja, da podatek oz. dokument, katerega razkritje želi prosilec, ni informacija javnega značaja, temveč poslovna skrivnost v skladu z 39. in 40. členom ZGD-1, nadalje s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 1.4.2010, sprejetim v skladu z 39. členom ZGD-1 ter sklepom direktorja družbe, z dne 30.1.2015. Družba TEŠ v navedenih dokumentih na podlagi veljavne zakonodaje tako jasno določa način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki jo morajo varovati. Hkrati so opozorili, da je v primeru popolnega razkritja NIP rev. 6, izdaja december 2014, nujno potrebno predhodno pridobiti soglasje vseh pogodbenih partnerjev, na katere se podatki v posredovanem dokumentu nanašajo, pri tem pa izrecno izpostavljajo: HSE d.o.o., Premogovnik Velenje d.d., banke kreditodajalke {npr. EBRD, EIB) ter družbo Poyry Energy Ltd. Primeroma je navedel, da člen 14.1 pogodbe št. 136-11-VSO-B6, sklenjene med TEŠ in družbo Poyry Energy Ltd, z dne 1.7.2011, namreč izrecno določa prepoved razkritja informacij zaupne narave, in sicer za obdobje trajanja pogodbe ter vključno tri leta po prenehanju veljavnosti le-te. V primeru, da TEŠ razkrije navedene podatke, krši določbe pogodbe ter je pogodbenemu partnerju odškodninsko odgovoren. Zavezanec je zatrdil, da mora organ na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije, saj ta predstavlja podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zaveda se, da sicer odstavek 6. a člena ZDIJZ omejuje izjeme iz zgoraj navedenega člena, vendar samo v obsegu osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih. V skladu s 7. členom in tudi 2. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ upoštevaje zgoraj navedeno ter pogodbene zaveze do pogodbenih partnerjev, je zavezanec prosilcu posredoval dokument NIP rev. 6 v fizični obliki, v dokumentu pa so bili počrnjeni deli, ki predstavljajo za družbo poslovno skrivnost. Na vprašanje IP je zavezanec nadalje pojasnil, da so zahtevano informacijo izdelali v družbi sami, in da za izdelavo dokumenta ni bila sklenjena nobena avtorska oziroma podjemna pogodba.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 100% delež zavezanca, vir AJPES) in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve, to je decembra 2014.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do noveliranega investicijskega programa, revizijo 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj. Že iz naslova dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »investicijski program«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla upravljanja s stvarnim premoženje, v obliki investicije »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«, v okvir katerega nedvomno sodi tudi zahtevana informacija. Gre namreč za investicijo oz. projekt, ki ga je Vlada RS leta 2006 vključila v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. V letih 2007 do 2010 je država na podlagi Zakona o javnih financah dala soglasja za kredit. V letu 2012 pa je Državni zbor najprej sprejel Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov eurov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj (Uradni list RS, št. 58/12, ZPODPTEŠ), naknadno pa še Zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), na podlagi katerega država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB. Zaradi poroštvene obveznosti države je zavezanec dolžan ravnati po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (v nadaljevanju Uredba), ki med drugim zavezancu nalaga izdelavo investicijske dokumentacije, Tako je v6. členu Uredbe z naslovom »novelacija investicijskega programa« določeno, da če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se investicijski program spremeni in dopolni (novelira).

(2) Pri novelaciji investicijskega programa se ugotavljajo odmiki, ki so:

– v mejah odmikov iz analize občutljivosti,

– posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, in

– na katere načrtovalci niso mogli vplivati.

(3) Smiselnost novelacije investicijskega programa se preveri:

– pred začetkom izvajanja investicijskega projekta,

– ko je od potrditve investicijskega programa do njegove vključitve v načrt razvojnih programov preteklo več kot leto dni,

– med izvajanjem glede na ugotovitve, zapisane v poročilu o izvajanju iz 15. člena te uredbe.

 

V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je bil pripravljen zaradi razlogov, ki jih predvideva zgoraj navedena Uredba in je posledica pravnega posla »Postavitev nadomestnega bloka 6 moč 600 MW v TEŠ«, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom razpolaganja s stvarnim premoženjem zavezanca. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevana informacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana izjema poslovne skrivnosti.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec predložil sklep z dne 30.1.2015, s katerim je dokument »noveliran investicijski programa, revizijo 6« označen kot poslovna skrivnost. Prav tako je tudi na dokumentu desno zgoraj napisano »poslovna skrivnost«. Kljub dejstvu, da je dokument v celoti označen kot poslovna skrivnost, pa IP nadalje ugotavlja, da je zavezanec prosilcu posredoval zahtevano informacijo, vendar s prekritimi deli na straneh: 25, 26, 28-31 (v celoti), 32-40, 41-42 v celoti, 49, 50, 56, 64, 90, 92, 93-95 (v celoti), 127-129, 146-154, 158-159, 160-161 (v celoti), 163, 164-167 (v celoti), 168, 169-172 (v celoti), 174-176 (v celoti), 177, 179, 185-188 (v celoti), 200-201, 210-231 (v celoti). Z vpogledom v prekrite dele zahtevanih informacij IP ugotavlja, da gre za informacije, ki se nanašajo na investicije, primerjavo odkupnih cen električne energije, črpanje kreditov, obrestne mere, izkaz denarnih tokov, izkaz finančnega položaja, itd. IP je ugotovil, da je na spletni strani zavezanca v celoti dostopen noveliran investicijski program 5, ki je po vsebini zelo podoben zahtevani informaciji. Pri tem so dostopne informacije, ki jih je zavezanec pri obravnavanem dokumentu prekril npr. Predračunska vrednost investicije in viri financiranja, odstopanja med NIP rev. 4 in NIP rev. 5, obrestna mera, itd. Glede na navedeno je IP zaprosil zavezanca za pojasnilo, zakaj tokrat ocenjujejo, da gre za poslovne skrivnosti, če pa so ti podatki že prosto dostopni? V čem se torej zahtevane informacije razlikujejo od že objavljenih v NIP rev. 5? Dejstvo je namreč, da je eden izmed pogojev za obstoj poslovne skrivnosti prav to, da je znana samo omejenemu krogu ljudi, ta zahteva pomeni dejansko sestavino. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost.[1] Ker je zavezanec v dopisu navedel, da mora IP v primeru popolnega razkritja NIP rev. 6, predhodno pridobiti soglasje vseh pogodbenih partnerjev, ga je IP prosil za pojasnilo, ali je zavezanec ta soglasja pridobil pri razkritju NIP rev. 5? Zavezanec je pojasnil, da so investicijski programi, vezani na projekt Bloka 6, izdelani na podlagi aktualnih vhodnih podatkov v času izdelave, in četudi sta NIP rev. 5 ter NIP rev. 6 podobna, se določeni podatki iz NIP rev. 5 ne ujemajo s podatki iz NIP rev. 6. Tako npr. so cene električne energije in emisijskih kuponov v NIP rev. 6 povzete iz študije, katere naročnik je HSE d.o.o. (edini lastnik TEŠ). Pogodbo o izdelavi študije je sklenil HSE d.o.o., ki vključuje tudi klavzulo o zaupnosti. V NIP rev. 5 so bile uporabljene cene električne energije iz osnutka NEP, ki je bil javno objavljen. Razkritje podatkov iz NIP rev.6 brez prehodnega soglasja pogodbenih partnerjev se obravnava kot kršitev pogodbenih zavez in ima za posledico odškodninsko odgovornost. Glede razkritja NIP rev. 5 ter morebitnega postopka pridobivanja soglasij pa je zavezanec pojasnil, da zdajšnje poslovodstvo nima podatkov. Zavezanec je še navedel, da pri še vedno zakritih delih – ti se večinoma nanašajo na podatke o sklenjenih kreditnih pogodbah, kjer bi njihovo razkritje pomenilo kršitev pogodbe, ter na poslovne načrte družbe TEŠ v prihodnje, kjer bi razkritje nekaterih podatkov (na primer predvidevanj o proizvodnji ceni električne energije in predvidevanj o gibanju cen energentov, kuponov CO2 …) lahko oslabilo konkurenčni položaj družbe TEŠ – pa so ocenjevali, ali bi družbi TEŠ z njihovim razkritjem nastala škoda in ali je v konkretnih primerih interes javnosti po razkritju podatkov večji od pravice družbe TEŠ do zaščite svoje pravice do poslovne skrivnosti. V tem delu je družba TEŠ ocenila, da je javni interes po razkritju tako močan, da je NIP rev. 6 lahko delno javno dostopen, in da se v nekaterih posameznih primerih, ki se nanašajo na veljavne kreditne pogodbe oziroma na načrte za prihodnost poslovanja, ohranja pravica do poslovne skrivnosti. Primerljivo je postopalo tudi Računsko sodišče pri razkritju revizijskega poročila »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«. Zavezanec je še izpostavil, da je investicija končana ter dela prevzeta. Na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je v teku priprava »Končnega poročila«.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, vendar pa je zgoraj navedena okoliščina, ki jo je izpostavil IP, o že objavljenih podatkih, dodatni argument pri presoji testa interesa javnosti. Pri tem je treba pojasniti, da ko govorimo o že objavljenih podatkih, se slednje nanaša predvsem na tipe informacij kot npr. viri financiranja, obrestna mera, itd,. kar pa nujno ne pomeni, da so številčni podatki pod navedeno vsebino identični že objavljenim podatkom v NIP rev. 5.

 

IP v nadaljevanju poudarja, da ni sledil zavezancu, da je treba pred razkritjem zahtevane informacije predhodno pridobiti soglasje vseh pogodbenih partnerjev, na katere se podatki v posredovanem dokumentu nanašajo, v smislu, da se jih pozove v stransko udeležbo. Razlogi, da IP ni vključil v postopek drugih subjektov so:

- Zavezanec ni navedel, kateri so vsi ti pogodbeni partnerji, temveč je napisal, da izpostavlja določene.

- Iz informacije, ki je predmet presoje, ni mogoče razbrati, katere vse pogodbene partnerje je imel zavezanec v mislih, prav tako pa tudi za imenovane ni konkretno navedel, katere informacije je treba zaradi pogodbenih obveznosti varovati. Dokazno breme za varovanje poslovnih skrivnosti pa je na strani subjekta, ki jih zatrjuje.

- Dejstvo je, da je zavezanec že sam omogočil dostop do večjega dela informacij iz zahtevanega dokumenta, ki nosi oznako poslovna skrivnost, prav tako pa je prosto dostopen celoten NIP rev. 5, kjer so dostopni vsi podatki, tudi npr. kreditne pogodbe z obrestno mero, vendar zavezanec ni izkazal oziroma predložil IP, ali je sam za razkritje informacij pridobil kakršnokoli soglasje od pogodbenih partnerjev, da se z objavo strinjajo. Zakaj bi tokrat razkritje informacij pomenilo kršitev pogodbenih zavez, če to ni pomenilo pri razkritju v NIP  rev. 5, saj so bile npr. kreditne pogodbe sklenjene že pred izdajo NIP rev. 5 in gre torej za istovrstne podatke, zavezanec ni konkretno pojasnil.

- Poleg tega pa je treba upoštevati ključno dejstvo, da je dokument nastal zaradi obveznosti, ki jih nalaga Uredba in zaradi zahteve Vlade RS[2]in torej ne gre za informacijo, ki bi nastala zaradi ozkih poslovnih interesov zavezanca in njegovih pogodbenih partnerjev (več o tem v nadaljevanju te odločbe).

Ker pa o informacijah javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ govorimo le, če je za razkritje informacij podan prevladujoč javni interes, ki prevlada nad izjemo poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja - noveliranega investicijskega programa, Revizije 6 za postavitev nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj, močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Predlagatelj zakona je v predlogu novele ZDIJZ-C[3] navedel, da bo navedena določba prišla v poštev, ko bo informacija neposredno povezana z vprašanji varstva okolja ali bi kazala na verjetno kršitev zakona ali je neposredno povezana z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. V skladu z določili Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sprejeta 25. 6. 1998 (Aarhuška konvencija) in stopila v veljavo v Republiki Sloveniji na podlagi zakona o ratifikaciji dne 22.6.2004, tudi veljavni ZDIJZ omogoča dostop do podatkov tesno povezanih z varstvom okolja ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za t.i. izjemo od izjem, zapisano v drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz predloga novele ZDIJZ-C obenem izhaja, da predlagatelj ocenjuje, da sprejemanje načel iz Aarhuške konvencije narekuje tudi možnost opredelitve in dostopa do širšega nabora informacij javnega značaja novih zavezancev (npr. okoljske študije, analize vplivov na okolje itd). Enako velja v primerih, kadar bi določena informacija kazala na verjetno kršitev zakona in bi bilo razkritje takšne informacije v javnem interesu ali v primerih informacij, ki so neposredno in tesno povezane z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. Predlagatelj zakona je tudi ocenil, da mora biti poslovanje družb, ki so pod neposrednim vplivom države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava, vedno skladno z zakonom, zato informacije, ki razkrivajo kršitve zakona, že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovnih skrivnosti in gre za absolutno javne podatke. Enako velja za informacije, ki kažejo na slabo poslovanje teh subjektov v škodo države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava. Namen te določbe je ustvariti transparentno poslovno okolje in spodbuditi družbe v državni lasti in v lasti lokalnih skupnosti ter v lasti drugih oseb javnega prava, da bo njihovo poslovanje v skladu z zakonom, v primerih, ko bo šlo za hujše kršitve zakona, pa bodo takšne informacije dostopne javnosti. V skladu s pravno teorijo in prakso je javni interes podan takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalno skupnost ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti.

 

Kot rečeno ni dvoma, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), vendar pa je v danem primeru ključno vprašanje, ali je interes javnosti močnejši. Z NIP rev. 6 se varuje interese države, zato gre za informacijo, ki nedvomno preseže strogo ozke interese zavezanca in posega na področje javne koristi, kamor se vselej uvrščajo vsebine, ki se nanašajo na javno zdravje in življenje ljudi, varstvo okolja, kar je predmet presoje tudi v obravnavanem primeru. Glede na navedeno je treba razrešiti vprašanje, ali informacije, do katerih je zavezanec zavrnil dostop, sodijo med okoljske podatke, ki so vselej javni (načelo javnosti 13. člen ZVO-1) oziroma ali gre za takšne vrste informacij, ki so neposredno povezane z vprašanji varstva okolja, kjer je interes javnosti vselej izredno močan?

 

Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic predstavlja Aarhuška konvencija, ki v 2. členu določa, da "okoljske informacije" pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b);

Kateri podatki štejejo za okoljske podatke pa določa tudi 110. člen ZVO-1, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov, 2. naravnih pojavih, 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih), 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah, 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami, 6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona, 7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke, 8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, in 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.

 

Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakor koli posegajo v okolje, to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja ( 3. člen ZVO-1). Izgradnja bloka 6 pomeni poseg v okolje in prostor tako v fizičnem smislu kakor tudi z vidika obremenitve okolja, zato ni nobenega dvoma, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo bloka 6, predstavljajo okoljske informacije, Gre namreč za nacionalni projekt, ki naj bi na energetskem področju nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke, kar pomeni, da naj bi imel tako ekološki kakor tudi ekonomski učinek, zato podatkov o analizi stroškov, virov financiranja, prihodkov in drugih tovrstnih ekonomskih analizah, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni mogoče verodostojno obravnavati ločeno, od že dostopnih informacij. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi zgoraj navedena »definicija okoljskih podatkov«, ki je v svoj okvir izrecno zajela tudi informacije »o analizah stroškov in koristi ter druge ekonomske analize in predpostavke, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«. Slednje po oceni IP izhaja iz dejstva, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev sovpliva na okoljske odločitve, saj se pri tovrstnih projektih, ki vplivajo na okolje, ob tem pa delujejo na trgu, vselej zastavlja vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških in čim večjem dobičku ogrožen ali zanemarjen tisti del projekta, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Zato je za samo kredibilnost dokumenta pomembno, da je prosto dostopen kot celota, ki prikaže resnično dejansko stanje. K preglednosti dostopa do informacij so si skozi celotno obdobje izgradnje bloka 6 prizadevale tudi nevladne organizacije, ki so množično opozarjale na nepreglednost izvedene investicije, na vprašanje usklajenosti projekta s podnebnimi cilji in vplivov na okolje, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa tudi na zdravstvena tveganja, ki jih projekt prinaša. [4] Odgovore na navedena vprašanja pa brez »finančnih informacij« niti ni mogoče verodostojno obravnavati. Zato je pri tovrstnih vprašanjih po oceni IP ključno, da so informacije odprte, pregledne in celostno dostopne, saj le informirana javnost lahko zaupa v odločitve, ki posegajo v življenje in zdravje ljudi. Po mnenju IP gre torej glede na vsebino zahtevane informacije nedvomno za takšne vrste okoljskih podatkov, ki jih je zakonodajalec želel vključiti v izjemo od izjem. Energetski in okoljski projekti posamezne države so izrednega pomena ne samo za ljudi, ki v njej živijo, temveč globalno za cel svet. Prav zato so okoljske informacije, kamor je nedvomno mogoče uvrstiti tudi celoten NIP rev. 6, v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju, podvržene še večji preglednosti.

 

Poleg navedenega pa ob tem ni mogoče spregledati javnega interesa tudi z vidika vprašanja višine same investicije, ki je bila poleg okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave tako strokovne kot tudi nestrokovne javnosti, ki je pogosto preko medijev ali kako drugače, aktivno vključena v vse postopke ravnanja države. Projekt izgradnje bloka TEŠ 6 je bil predmet splošne razprave od samega začetka, torej od leta 2006, ko je bil projekt vključen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih Vlade RS. Država se je najprej s soglasjem pristojnega ministrstva, kasneje pa tudi s poroštveno pogodbo v letu 2012 (omenjena zgoraj) zavezala jamčiti za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), zato so bili s strani države postavljeni določeni pogoji, ki jih je moral zavezanec pri izgradnji bloka 6 upoštevati[5]. Na tej podlagi je moral zavezanec pripraviti investicijsko dokumentacijo, v okvir katere sodi tudi NIP rev. 6, ki je predmet presoje. Pri tem je treba poudariti, da je zavezanec tekom izgradnje bloka 6, zaradi razlogov, ki jih predvideva Uredba, pripravil več tovrstnih dokumentov (NIP rev.1 do NIP rev. 5 (NIP rev. 5 dostopen v celoti na spletni strani zavezanca)). Ključna razloga za pripravo NIP rev. 6 pa sta bila: ugotovitev iz maja 2013 v »Poročilu o stanju na projektu v nadomestni blok 6 z dne 27.5.2013«, da projekt ne izpolnjuje finančnih in časovnih zavez iz pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v TE Šoštanj (kot posledice odstopanj od NIP rev. 5 in dejanskim stanjem), sklenjene med TEŠ, MF in MzIP ter sklep Vlade RS z dne 15.7.2013[6], s katerim je bilo TEŠ naloženo, da najkasneje do 30. 10. 2013 pripravi novelacijo investicijskega programa za projekt bloka 6, pri tem pa mora novelacija poleg obveznih elementov (iz Uredbe) vsebovati tudi analizo občutljivosti investicije glede na možne spremembe vhodnih podatkov (stroški investicije, stroški obratovanja in delovanja bloka 6 TEŠ, prodajna cene električne energije, cena premoga, cena CO2 kuponov ter drugih podatkov, ki lahko pomembno vplivajo na vrednost investicije v blok 6 TEŠ)[7]. To pomeni, da gre za dokument, ki je reguliran z zakonskimi in podzakonskimi akti (uredbo) in izkazuje, ali zavezanec izpolnjuje pogoje, ki jih je postavila država. Zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da bi bilo treba dostop do tovrstnih informacij zavrniti oziroma omejiti.

 

Ob primerjavi zgoraj navedenih pogojev iz poroštvene pogodbe in razlogov, ki so narekovali izdelavo NIP rev.6 s podatki, do katerih je zavezanec zavrnil dostop v NIP rev. 6 (strani: 25, 26, 28-31 (v celoti), 32-40, 41-42 v celoti, 49, 50, 56, 64, 90, 92, 93-95 (v celoti), 127-129, 146-154, 158-159, 160-161 (v celoti), 163, 164-167 (v celoti), 168, 169-172 (v celoti), 174-176 (v celoti), 177, 179, 185-188 (v celoti), 200-201, 210-231 (v celoti), IP ugotavlja, da je zavezanec dejansko onemogočil dostop do tistih informacij, ki izkazujejo, ali projekt izpolnjuje finančne pogoje, ki jih je postavila država oziroma kakšni so kazalci tveganja, da bi lahko prišlo do unovčitve poroštva RS. Kot izhaja tudi iz zgoraj navedenega sklepa Vlade RS namreč prav informacije (glede katerih se je zavezanec skliceval na poslovno skrivnost), kot so: stroški obratovanja in delovanja bloka 6 TEŠ, prodajna cene električne energije, cena premoga, cena CO2 kuponov, obrestna mera, itd. vplivajo na vrednost investicije, glede katere je v poroštveni pogodbi določeno, »da je končna skupna vrednost projekta manjša od skupne vrednost projekta, ki je navedena v NIP rev. 4«. Z onemogočanjem dostopa do teh informacij dejansko ni mogoče preveriti, ali se investicija drži postavljenih okvirjev oziroma kakšna so morebitna odstopanja, zaradi katerih je lahko večja verjetnost unovčitve poroštvene pogodbe in zaradi česar je bil zavezanec tudi dolžan izdelati novelacijo investicijskega programa. Ključno je torej, da je bil NIP rev. 6 izdelan po metodologiji in z vsebino, ki jo predvideva Uredba in torej ne gre za dokument, ki bi ga zavezanec izdelal zaradi svojih interesov, temveč ravno nasprotno, NIP rev. 6 je moral biti izdelan zaradi varstva javnega interesa, ker gre za investicijo, v katero so preko poroštva vključena javna sredstva, zato morajo biti prav vse informacije, ki jih vsebuje, prosto dostopne. Tega se je pri pripravi NIP rev. 5 očitno zavedal tudi zavezanec, saj je omogočil dostop do celotnega dokumenta (tudi do vseh podatkov iz kreditnih pogodb (npr. obrestne mere)), zato je še toliko bolj nenavadno, da pri NIP rev. 6 zavezanec omejuje prost dostop.

 

IP ob navedenem še dodaja, da je bilo januarja 2014 na dopisni seji Vlade RS izpostavljeno, da vmesno poročilo vsebuje ugotovitve, da je položaj skupine HSE izredno zahteven, da bo poslovni rezultat v naslednjih treh letih izrazito padel, zaradi česar bodo kazalci družb HSE in TEŠ izven zavez, danim bankam. Skupina izkazuje v naslednjih treh letih velik likvidnostni primanjkljaj, zato je poslovodstvo HSE na osnovi še ne dokončnih podatkov ocenilo, da bo brez izvedbe dodatnih ukrepov tveganje za unovčitev poroštva RS veliko. Zaradi večjega nadzora nad premoženjem zavezanca, ki je v posredni državni lasti, je Vlada RS s sprejetjem prenovljenega zakona o SDH v 68. členu zagotovila računskemu sodišču zadostno zakonsko pristojnost za izvajanje nadzora v gospodarskih družbah, ki so v posredni državni lasti. Na tej podlagi je Računsko sodišče RS dne 19. 8. 2015 objavilo revizijsko poročilo »Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6«, v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014, v katerem je ugotovilo, da družba HSE, AUKN, SOD oziroma SDH v revidiranem obdobju niso bili učinkoviti pri obvladovanju denarnega toka skupine HSE zaradi izvedbe investicije v blok 6. Ob tem je med drugim navedlo, »da se je predračunska vrednost investicije v blok 6 v NIP rev. 6 glede na vrednost v NIP rev. 5 povečala za 125.965 tisoč evrov in znaša 1.428.457 tisoč evrov, s tem pa presega vrednost 1.302.747 tisoč evrov, ki je določena v ZPODPTEŠ. To pomeni, da družba HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije kljub izvedenim aktivnostim za znižanje vrednosti glavne tehnološke opreme in stroškov njene montaže ni zagotovila izpolnitve pogoja glede vrednosti investicije, ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6. Na podlagi primerjave različnih napovedi stroškovne cene premoga izhaja, da družba HSE kot večinska lastnica družbe Premogovnik Velenje, d. d. z nadzorom njenega poslovanja ni poskrbela, da bo dosežena predvidena stroškovna cena premoga 2,25 evra/GJ, ki je upoštevana pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, s tem pa tudi ni zagotovila izpolnitve pogoja glede cene premoga, ki je bil ob izdaji državnega poroštva za izvedbo investicije v blok 6 določen v ZPODPTEŠ. Na podlagi primerjave različnih napovedi cen električne energije se je kot neobvladljivo izkazalo tveganje, da predvidene prodajne cene električne energije, ki so upoštevane pri izračunu finančnih učinkov obratovanja bloka 6, ne bodo uresničene. Prav tako obstaja tveganje, da dodatni predvideni prihodki od zakupa moči za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu v obdobju obratovanja bloka 6 ne bodo realizirani v načrtovanem obsegu«. Računsko sodišče je od HSE zahtevalo izvedbo ukrepov glede finančnega in poslovnega prestrukturiranja skupine Premogovnik Velenje in družbe TEŠ, koordiniranje odvisnih družb skupine HSE ter predvsem glede izpolnjevanja pogojev iz ZPODPTEŠ oziroma posojilnih pogodb. Od SDH pa je zahteval predložitev Razvojnega načrta skupine Holding Slovenske elektrarne[8] .

 

IP ugotavlja, da je tudi iz navedenega revizijskega poročila Računskega sodišča mogoče razbrati, da je za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev, ki jih je postavila država v ZPODPTEŠ potreben dostop do informacij, glede katerih se je zavezanec skliceval na poslovno skrivnost (na primer predvidevanj o proizvodnji ceni električne energije in predvidevanj o gibanju cen energentov, kuponov CO2, …), saj kot rečeno gre za informacije, ki morajo biti na podlagi Uredbe zajete v noveliranem investicijskem programu (npr. povečanje stroškov, financiranje,..), so torej materija za izdelavo analize in prikaz razlik s prejšnjimi podatki ter podlaga za izdelavo samega programa, ki v končni fazi vpliva na javno finančno izpostavljenost Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je Računsko sodišče podalo negativno mnenje o obvladovanju denarnih tokov pri izvedbi projekta bloka 6 in se pri dostopu do revizijskega poročila tudi samo sklicevalo na interes javnosti, je slednje še dodaten argument pri zaključku, da je interes javnosti podan tudi pri dostopu do celotnega NIP rev. 6. 

 

Zaradi vsega navedenega je nedvomno legitimen interes javnosti, da dobi celostno informacijo o noveliranem investicijskem programu 6, ki ga je pripravil zavezanec za obvladovanje stroškov pri izgradnji bloka 6, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kakšne posledice ima za državo sklenitev poroštvene pogodbe, tako z vidika, ali bo navedena investicija pripomogla k zmanjšanju obremenitve okolja nevarnih emisij, prav tako pa tudi z vidika ekonomske upravičenosti samega projekta oziroma kakšna so tveganja za unovčitev poroštva RS. Pri tem ne smemo pozabiti, da je država 100% lastnica družbe HSE, ki je 100% lastnica zavezanca in da gre za projekt, ki je med najdražjimi v Sloveniji, zato se še toliko bolj utemeljeno pričakuje pregledno poslovanje.  

 

IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru šlo in še vedno gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti bloka 6, ki bodo vplivale na zdravje in kvaliteto življenja ljudi, kakor tudi glede problematike finančne obremenjenosti javnih sredstev, kar je vsekakor v podporo oceni IP, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti zavezanca. Le celostna informacija je pregledna in povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa.

 

IP zato poudarja, da je interes javnosti zagotovo podan za razkritje celotne NIP rev.6, saj šele kot celota poda celostni pogled nad obravnavano zadevo in je na ta način tudi omogočen nadzor javnosti. Transparentnost teh podatkov po mnenju IP pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotovitve varnega in zdravega okolja vsem državljanom. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilca, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost zavezanca.

 

Ker je zavezanec prosilcu omogočil delni dostop do zahtevane informacije v obliki fotokopije, prosilec pa je zahteval dokument v elektronski obliki, IP poudarja, da v skladu s 17. členom ZDIJZ prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Enako je izbira oblike urejena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ki v 16. členu določa, da, če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski obliki kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. Glede na ZDIJZ in Uredbo zavezanec nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu  posredoval zahtevane informacije, še zlasti ne, če razpolaga z informacijami v obliki, kot jo želi prosilec, kot je v obravnavanem primeru. IP namreč ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevana informacija obstaja tudi v elektronski obliki (zavezanec je v pojasnilu IP navedel, da dokumenta v elektronski obliki ni posredoval, zaradi prevelikega obsega, opomba IP), kar pomeni, da je zavezanec dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije v elektronski obliki. IP ob tem dodaja, da se pod »posredovanje dokumenta v elektronski obliki« ne razume zgolj »priponke« v elektronski pošti, temveč je lahko informacija na različnih zapisih: USB, CD, itd., kjer zagotovo ne more biti razlog zavrnitve oblike »prevelik obseg dokumenta«.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odgovor zavezanca odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                   

svetovalka informacijske pooblaščenke                                                                                                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Komentar ZGD–1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu.

[2] Sklep Vlade RS št. 35400-5/2013/11 z dne 15.7.2013 in z dne 13.11.2014 www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/vlada_sprejela_mnenje_glede_tes_6_40357/

 

[3] Predlog (sprejet 3.10.2013 na 27. redni seji Vlade RS) EVA 2013-1711-0053

[4] http://www.cnvos.si/article/id/9463/cid/94 - Poziv nevladnih organizacij k zaustavitvi projekta TEŠ 6

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nevladne-organizacije-zahtevajo-sest-mesecev-premisleka-o-tes-u-6/275963

http://www.energijadoma.si/novice/nevladniki-jankovia-pozivajo-k-moratoriju-za-tes-6#.Vi9wmm4Yspp

http://www.ustavimotes6.si/?m=00400000

 

 

 

[5] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6485 – drugi odst. 1. člen ZPODPTEŠ - valuta črpanja je euro, britanski funt ali ameriški dolar; do sedemletni moratorij na odplačilo glavnice; skrajni rok črpanja posojila je 30.april 2013; zadnji obrok glavnice posojila zapade v plačilo najpozneje 25 let od dne črpanja zadnje tranše posojila; valuta odplačila glavnice in plačila obresti je enaka valuti črpanja posamezne tranše posojila;- obrestna mera je določena ob črpanju posamezne tranše, in sicer je lahko izbrana obrestna mera spremenljiva ali fiksna; TEŠ ter v imenu in za račun Republike Slovenije minister, pristojen za finance, pred podpisom pogodbe o poroštvu skleneta pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja poroštva Republike Slovenije;TEŠ ter v imenu in za račun Republike Slovenije minister, pristojen za energetiko, in minister, pristojen za finance, pred podpisom pogodbe o poroštvu sklenejo pogodbo o ureditvi razmerij, v kateri se določijo okviri izvedbe projekta v zvezi:a) z znižanjem investicijske vrednosti projekta, b) s sklenitvijo pogodbe med TEŠ in Premogovnikom Velenje o dolgoročni dobavi premoga, vključno z maksimalno ceno, c) z roki za dokončanje projekta, d) z doseganjem donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike, e) z omejitvijo izpustov emisij CO2; - končna skupna vrednost projekta je manjša od skupne vrednost projekta, ki je navedena v četrti novelaciji investicijskega programa in v tej vrednosti so zajete vse postavke iz navedene novelacije investicijskega programa; - premija, ki jo plača TEŠ za poroštvo Republiki Sloveniji, je vsaj tako visoka, da ustreza primerljivi poroštveni premiji, ki jo je mogoče najti na finančnih trgih[5].

 

[6]  http://www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/article/vlada_sprejela_mnenje_glede_tes_6_40357/

[7] Vir: 10. stran NIP 6 in sklep Vlade RS z dne 15.7.2013

[8] http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K76F06BAE995E32E1C1257C76003B44DA?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467 – Povzetek revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 15.9.2015