Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.03.2019
Naslov: Fiteh d.o.o. - Vrhovno sodišče
Številka: 090-57/2019
Kategorija: Dokument v izdelavi
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje študije, ki jo je izdelal zunanji izvajalec na podlagi izvedenega javnega naročila. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi). V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da gre za dokument, ki ga je izdelal zunanji izvajalec, pri čemer organ pa ni sodeloval pri njegovem ustvarjanju. Torej prvi pogoj za obstoj omenjene izjeme ni podan. Četudi bi organ (hipotetično) izkazal izpolnjevanje prvega pogoja, IP ugotavlja, da ni izpolnjen drugi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ namreč ni izkazal, da bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-57/2019/6

Datum: 25. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega dostavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi FITEH d.o.o., Selo pri Ihanu 49, 1230 Domžale, z dne 14. 2. 2019 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, št. Su 171/2019 z dne 5. 2. 2019, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 14. 2. 2019 zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 171/2019 z dne 5. 2. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati dokument »Analiza tiskalniškega okolja na slovenskih sodiščih ter priporočila za optimizacijo v okviru projekta Zeleni sodni postopek«, oktober 2018 (verzija 02), pri čemer je dolžan na naslovni strani prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila omenjeni dokument.
  1. V delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilke zavrne
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 21. 1. 2019 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje študije »Zeleno tiskanje« z oznako JN-EU-2/2018, izdelane na podlagi pogodbe št. 4111-18-800008, sklenjene dne 25. 5. 2018. Z zaprošenim dokumentom se je prosilka želela seznaniti v elektronski obliki.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo, Su 171/2019 z dne 5. 2. 2019, s katero je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v obrazložitvi ugotavlja, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga in da je zahtevana študija pripravljena kot podlaga za pripravo razpisne dokumentacije za najem tiskalnikov. Nadalje dodaja, da študija v delu »Priporočila za optimizacijo« še ni dokončna, pri čemer je izbira predlaganega scenarija ali kombinacije scenarijev na strani naročnika. Organ je poudaril, da so v obravnavanem primeru izpolnjene vse tri predpostavke za obstoj omenjene izjeme, in sicer (1) gre za dokument, ki je še v postopku izdelave pri organu; (2) dokument je še predmet posvetovanja v organu in (3) razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Predhodno javno razkritje še ne dokončane študije bi namreč lahko povzročilo napačno razumevanje razpisnih pogojev, katerih podlaga bo ravno zahtevana študija. Organ še dodaja, da bo končna verzija študije javno objavljena in da je objava naročila za najem tiskalnikov načrtovana v prvi polovici letošnjega leta.

 

Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 14. 2. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev in da je potrebno zahtevano informacijo razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja je bila namreč naročena z javnim naročilom JN-EU-2/2018. Prav tako se prosilka ne strinja z navedbami organa in dodaja, da dokument ni v izdelavi pri organu in ni predmet posvetovanja v organu, saj iz pogodbe, objavljene na Portalu JN pod št. objave JN000724/2018 z dne 7. 2. 2018, izhaja, da »izdelava študije predstavlja izdelek na ključ in se prevzame enkratno v celoti« (5. člen pogodbe), rok za izvedbo pa je določen v 7. členu prej omenjene pogodbe, in sicer 5 mesecev po podpisu pogodbe. Poleg navedenega prosilka organu očita  tudi opustitev specifičnega škodnega testa, iz katerega bi bilo razvidno, kakšna škoda bi mu bila povzročena kot posledica napačnega razumevanja vsebine zahtevane informacije. V obrazložitvi namreč ni konkretizirana tovrstna škoda, temveč zgolj pavšalno zatrjevana, kar pa ni skladno s stališči IP in Upravnega sodišča RS. Pritožbo prosilka zaključuje z navedbo, da četudi bi organ izvedel škodni test, ki bi pokazal, da bi mu lahko nastala škoda, je mnenja, da bi po izvedbi testa prevladujočega interesa javnosti ugotovili, da je interes večji od morebitne škode, ki bi mu nastala.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 1. 3. 2019. Ob odstopu je organ IP posredoval tudi zahtevano študijo, pri čemer je dodatno pojasnil, da ne gre za končno verzijo študije, saj je naročnik, tj. organ, po njenem pregledu ugotovil, da so v njej določene pomanjkljivosti. Študija je zato trenutno še v fazi dopolnjevanja in usklajevanja s pripombami naročnika.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je v obravnavanem primeru presojal utemeljenost sklicevanja organa na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede posredovanja študije »Zeleno tiskanje«, izdelane na podlagi pogodbe št. 4111-18-800008 z dne 25. 5. 2018.

 

Za obstoj omenjene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu ter

- njegovo razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

 

Merila za določitev dokumenta v izdelavi so podrobneje opredeljena v 4. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila izdelava zahtevane študije predmet naročila male vrednosti, v okviru katerega je med drugim nastala tudi »Pogodba za izdelavo študije Zeleno tiskanje, št. 4111-18-800008, z dne 25. 5. 2018« med naročnikom, tj. organom, in izvajalcem. Iz 5. člena te izhaja, da izdelava študije predstavlja izdelek na ključ in se prevzame enkratno v celoti, s podpisom prevzemnega zapisnika. Na citirano vsebino člena je v pritožbi opozorila tudi prosilka. IP je zato pri organu preveril informacijo glede podpisa prevzemnega zapisnika, pri čemer je dne 25. 3. 2019 prejel odgovor organa, da je bil slednji podpisan dne 5. 12. 2018. V odgovoru je organ ponovno pojasnil, da je naročnik (organ) po pregledu študije ugotovil, da so v njej določene pomanjkljivosti oziroma morebitne nepravilnosti, zaradi česar je bilo potrebno preverjanje dejanskega stanja na lokacijah. Vsled navedenemu je študija še v fazi dopolnjevanja in usklajevanja s pripombami naročnika.

 

IP ne more slediti navedbam organa, da je študija še v fazi dopolnjevanja in usklajevanja, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je študija končana, podane so določene ugotovitve, pri čemer je bila študija s strani izvajalca tudi posredovana organu, tj. naročniku. Slednje potrjuje tudi prevzemni zapisnik z dne 5. 12. 2018. Upoštevajoč vse navedeno nikakor ne moremo trditi, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, pri čemer IP na tem mestu izpostavlja tudi zgoraj omenjeni 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki določa, da se za dokument v postopku izdelave šteje zgolj dokument, ki ga »vodi organ«, kar posledično pomeni, da dokument, ki ga je izdelal zunanji izdelovalec in organ z njim razpolaga, pri čemer pa ta ni sam vodil postopka izdelave, že po naravi stvari ne more predstavljati dokumenta, ki bi bil v postopku izdelave pri organu.

 

Iz navedenega izhaja, da je zahtevani dokument že v celoti izdelan, zaradi česar izvedba škodnega testa v konkretnem primeru niti ni potrebna, saj morata biti za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zgoraj našteta elementa podana kumulativno. Kljub temu pa IP vendarle poudarja, da gre v konkretnem primeru za vsebinsko povsem zaokroženo besedilo, ki kot tako tudi sicer ne bi prestalo škodnega testa, ki ga zahteva omenjena izjema, saj razkritje dokumenta ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Organ je sicer v izpodbijani odločbi navedel, da študija v delu »Priporočila za optimizacijo« še ni dokončna, pri tem pa je izbira predlaganega scenarija ali kombinacije scenarijev na strani naročnika. Prav tako je organ navedel, da bi predhodno javno razkritje še ne dokončane študije lahko povzročilo napačno razumevanje razpisnih pogojev, katerih podlaga bo ravno ta študija. Ob odstopu pritožbe je organ ponovno poudaril, da je po pregledu študije ugotovil, da so v njej določene pomanjkljivosti, zato je ta trenutno še v fazi dopolnjevanja in usklajevanja s pripombami naročnika. IP ugotavlja, da gre za celovit (tj. vsebinsko in funkcionalno zaokrožen) in celoten dokument (tj. ne gre za posamezne dele končnega dokumenta), pri čemer pa morebitno dejstvo, da se organ (naročnik) z izsledki študije ne strinja, zato ker je po njegovem mnenju pomanjkljiva in jo bo potrebno dopolniti, ne more biti razlog za napačno razumevanje njene vsebine. Prav tako IP ne more slediti navedbi organa, da bi predhodno javno razkritje še ne dokončane študije lahko povzročilo napačno razumevanje razpisnih pogojev, katerih podlaga bo ravno ta študija. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je objava naročila za najem tiskalnikov načrtovana v prvi polovici letošnjega leta, kar pomeni, da razkritje študije ne more vplivati na razpisne pogoje, ki v danem trenutku niti ne obstajajo. Četudi bi torej organ (hipotetično) izkazal izpolnjevanje prvega pogoja, IP ugotavlja, da ni izpolnjen drugi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ob tem IP še opozarja, da ne gre prezreti dejstva, da je organ izdelavo zahtevanega dokumenta naročil pri zunanjem izvajalcu in mu njegovo storitev tudi že plačal z javnimi sredstvi, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki se nanašajo tudi na porabo javnih sredstev. Kadar gre za porabo javnih sredstev, pa ZDIJZ še posebej poudarja potrebo po transparentnosti delovanja organov in pomen nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Nadzorna funkcija, kot ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja, ima največji pomen prav v zvezi z nadzorom porabe javnih sredstev. Odraz navedenega je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da naslovna stran študije vsebuje ime in priimek posameznika, ki je v imenu izvajalca pripravil zahtevano študijo. Ker IP ni našel pravne podlage za razkritje njegovih osebnih podatkov, je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilke, v skladu z 248. členom ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka