Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.11.2005
Naslov: Dušan Hrobat, mag. farm. - Lekarniška zbornica Slovenije
Številka: 021-56/2005/11
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Datum: 18. 11. 2005
Številka: 021-56/2005/11

Pooblašenec za dostop do informacij javnega značaja, po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dušana Hrobata, mag.farm., koncesionarja Lekarne Nove Poljane, Gasparijeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbe št. 817/05-18 z dne 16.05.2005, Lekarniške zbornice Slovenije, Ulica stare pravde 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi se ugodi in izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni posredovati fotokopije plačilnih listov vseh zaposlenih za mesec december 2004, januar, februar in marec 2005 z imenom in priimkom, z zneskom bruto plačila za redno delo, z zneskom izplačilne uspešnosti in zneskom izplačilnih nadur, dolžan pa je izbrisati vse ostale podatke, ki se nahajajo na plačilnem listu.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 14.04.2005 naslovil na organ zahtevo, da mu pošljejo fotokopijo dokumentov s poimenskim seznamom bruto plač ©n vseh dodatkov za vse zaposlene za mesec december 2004, januar, februar, in marec 2005.

Organ je dne 16.05.2005 izdal odločbo št. 817/05-18, s katero je zahtevek prosilca delno zavrnil glede podatka o imenu in priimku prejemnika pla襬 podatka o plačanju dodatka za delovno dobo, podatka o skupnem bruto znesku pla詬a za redno delo in podatka o skupnem bruto znesku pla詬a.

V obrazlo?itvi izpodbijane odlo袥 je organ navedel, da iz zahteve prosilca izhaja, da ?eli prejeti poimenski seznam bruto plač ©n vseh dodatkov za vse zaposlene za mesec december 2004, januar, februar in marec 2005. Organ posebnega seznama bruto plač ©n vseh dodatkov za vse zaposlene ne vodi, zato je pri odlo衮ju o predmetni zahtevi najprej ugotovil, da se zahtevani podatki nahajajo oziroma so razvidni le iz pla詬nih list zaposlenih in da se torej prosilcu posredujejo fotokopije pla詬nih list zaposlenih. Na podlagi tak?ne ugotovitve je organ v nadaljevanju ocenjeval kateri podatki, ki se nahajajo na pla詬nih listah zaposlenih so javnosti dostopni oz. nedostopni z ozirom na dolo袯 6. 謮 ZDIJZ, ki opredeljuje izjemo od na襬a prostega dostopa do informacij javnega zna衪a in ki med drugim v tretji toč«© dolo衬 da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, čĄ se zahteva nana?a na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kr?itev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Z vpogledom v pla詬ne liste vseh zaposlenih pri organu je bilo ugotovljeno, da pla詬ni list vsebuje podatke o imenu in priimku ter naslov prejemnika pla襬 datum pla詬a, redno delo (ure, bruto in neto znesek pla詬a), minulo delo (procent, bruto in neto znesek pla詬a), uspe?nost (procent, bruto in neto znesek pla詬a), skupni bruto znesek pla詬a za redno delo (ure, bruto in neto znesek pla詬a), nadure (ure, procent, bruto in neto znesek pla詬a), skupni bruto znesek pla詬a ter podatke o vseh prispevkih, olaj?avi za dohodnino, osnovi za davek in davku ter neto znesku pla詬a.

Glede na dolo袯 1. toč«Ą 6. 謮 Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS ?t. 86/2004; v nadaljevanju ZVOP-1), ki kot osebni podatek opredeljuje katerikoli podatek, ki se nana?a na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izra?en, je organ ugotovil, da so podatki iz pla詬ne liste, ki se nana?ajo na poimenskega posameznika, nedvomno osebni podatki. Zato je organ zaklju詬, da je vsako postavko pla詬ne liste, v kateri se nahajajo zahtevani podatki potrebno oceniti ali gre za varovani osebni podatek oz. bi posredovanje tega podatka glede na dolo袥 zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pomenilo kr?itev varstva osebnih podatkov. Pri ocenjevanju dopustnosti posredovanja zahtevanih osebnih podatkov je organ izhajal tudi iz namena ZVOP-1, ki varuje posameznika pred neustavnimi, nezakonitimi in neupravi襮imi posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov ter iz namena ZDIJZ, ki varuje ustavno pravico dostopa do informacij javnega zna衪a. Pri oceni dopustnosti posredovanja zahtevanih podatkov, ki se nahajajo v posameznih postavkah pla詬nih list zaposlenih pri organu, je bilo potrebno upo?tevati, da zakon varstva osebnih podatkov ne opredeljuje absolutno, temveč¬ da je izjemoma omogo襮a omejitev varstva osebnih podatkov. Seveda pa je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov dopusten le, čĄ je skladen z na襬om sorazmernosti. Po tehtanju interesa varstva osebnih podatkov in interesa dostopa do informacij javnega zna衪a pri odlo衮ju o zahtevi prosilca za posredovanje podatkov o bruto plač© in vseh dodatkih zaposlenih, je organ ob upo?tevanju vsega zgoraj navedenega ugotovil, da omejitev pravice do varstva osebnih podatkov v primeru posredovanje podatkov o bruto pla詬u za redno delo, uspe?nost in nadure za vse zaposlene pri organu, slu?i ustavno in zakonito dopustnemu interesu (zahtevi javnosti po transparentnosti delovanja organa) ter, da je tak?na omejitev nujna (je ni mogočĄ doseč© na bla?ji nač©®) in da je primerna glede ne ?eleni cilj (zagotavljanje transparentnosti). Te?a posega v pravico do varstva osebnih podatkov je v primeru, da se posega v varstvo osebnih podatkov le v delu, ki se nana?a na podatke o bruto pla詬u za redno delo, uspe?nost in nadure zaposlenih, tudi sorazmerna s pomenom pravice javnosti do dostopa do informacij javnega zna衪a, saj se posega le v del, ki je nujen, da se javnosti zagotovi ustrezno informiranje o delovanju organa. Nasprotno temu pa posredovanje podatka o minulem delu, ki posredno ka?e na (starost) posameznika ter podatka o imenu in priimku posameznega zaposlenega po oceni organa predstavlja prekomeren poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Tak poseg tudi ni nujen, saj je zahtevi javnosti po transparentnem delovanju organa zado?襮o ?e s posredovanjem podatkov o bruto plač© za redno delo, uspe?nost in nadure. Posredovanje podatkov o minulem delu ter imenu in priimku bi za posameznega zaposlenega pomenilo velik poseg v pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, ki z ozirom na zahtevo javnosti po transparentnem delovanju organa, ne more biti upravi襮. Glede na navedeno je organ odlo詬, da se zahtevi prosilca ne ugodi v delu, ki se nana?a na podatek o imenu in priimku ter minulem delu. Ker je podatek o minulem delu z ustreznim od?tevanjem mogočĄ razbrati tudi iz postavk o skupnem bruto znesku pla詬a za redno delo in o skupnem bruto znesku pla詬a, je organ ocenil, da predmetnemu zahtevku tudi glede podatka o skupnem bruto znesku pla詬a za redno delo in o skupnem bruto znesku pla詬a, ne gre ugoditi.
Skladno z zahtevo prosilca, je zahtevane informacije javnega zna衪a potrebno prosilcu posredovati v obliki fotokopij, torej fotokopij pla詬nih list, Ker pa pla詬ne liste delno vsebujejo informacije iz tretje to諥 6. 謮 ZDIJZ (podatek o imenu in priimku prejemnika pla襬 podatek o minulem delu, podatek o skupnem bruto znesku pla詬a za redno delo in podatek o skupnem bruto znesku pla詬a), jih je iz pla詬nih list potrebno izlo詴i. Enako je iz pla詬nih list potrebno izlo詴i podatke o naslovu zaposlenega, neto pla詬u, prispevkih, olaj?avi za dohodnino, osnovi za davek in davku, ker prosilec za te podatke niti ni zaprosil.
V nadaljevanju se organ sklicuje in citira 7. 謮 ZDIJZ (delni dostop), ter na 16. 謮 Uredbe o posredovanju informacij javnega zna衪a (Ur.l. RS, ?t. 115/03), ki določˇ kako je informacije mogočĄ izloč©´i iz dokumenta. V skladu z zahtevo prosilca je organ zaklju詬, da je potrebno prosilcu posredovati fotokopije pla詬nih listov zaposlenih, iz katerih pa se izloč©Şo podatki o imenu in priimku prejemnika pla襬 minulem delu, skupnem bruto znesku pla詬a za redno delo in skupnem bruto znesku pla詬a ter podatki o naslovu zaposlenega, neto pla詬u, prispevkih, olaj?avi za dohodnino, osnovi za davek in davku, kar pomeni, da se v tem delu zahtevek prosilca zavrne.
Na koncu obrazlo?itve izpodbijane odlo袥 pa organ ?e pripominja, da so zahtevi prosilca ugodili v delu, ki se nana?a na posredovanje podatkov o bruto plač© za redno delo, uspe?nost in nadure za vse zaposlene pri organu, s č©­er so se pisno strinjali tudi vsi zaposleni pri organu. Za delno ugoditev zahtevku je organ skladno s 1. odst. 22. 謮 ZDIJZ napravil uradni zaznamek ?t. 817/05-19. Organ je prosilcu poleg Odlo袥 ?t. 817/05-18, posredoval tudi fotokopije pla詬nih listov zaposlenih pri organu za mesec december 2004 ter januar, februar in marec 2005.

Zoper odlo袯 iz prej?njega odstavka, je prosilec pri organu vlo?il prito?bo dne 03.06.2005, v kateri navaja, da organ ni odgovoril na zastavljeno zahtevo po informacijah o bruto pla表 izpla衮ih pri organu. Organ je ustanovljen po Zakonu o lekarni?ki dejavnosti, da zastopa interese lekarni?ke dejavnosti, ima dolo襮a javna pooblastila, financira se deloma iz prora赮a RS in iz 謡narine 謡nic, zato tak delni odgovor o bruto pla表, ki so mu ga posredovali, kjer prevladuje tendenca varovanja osebnih podatkov, ne vzdr?i. Delavci zaposleni pri organu so javni delavci, zato ne vidi nobenega zadr?ka, da se mu posredujejo zahtevani podatki. Po ZDIJZ pa je organ zavezanec, da posreduje vse zahtevane podatke.

Organ je prosil襶o prito?bo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravo衳no in vlo?eno s strani upravi襮e osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom ?t.: 815/05-23 z dne 15.06.2005, na podlagi 1. odstavka 245. 謥na ZUP, poslal v odlo衮je Poobla?襮cu.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Poobla?襮ec z vabilom ?t.: 021-56/2005/2 z dne 20.09.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, katerega je nato dne 05.10.2005 tudi opravil.

Prito?ba je utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ?
1. odstavek 1. 謥n ZDIJZ dolo衬 da zakon ureja postopek, ki vsakomur omogočˇ prost dostop do informacij javnega zna衪a, s katerimi razpolagajo dr?avni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih slu?b.

Poobla?襮ec je zato najprej presojal, ali organ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.

Zakon o lekarni?ki dejavnosti (Uradni list RS, ?t. 9/1992, s spremembami in dopolnitvami do Uradni list RS ?t. 2-65/2004; uradno pre詚襮o besedilo Uradni list RS, ?t. 36/2004; v nadaljevanju ZLD-UPB1) v 38. 謥nu dolo衬 da se za u詮kovito lekarni?ko dejavnost in za zagotavljanje njene strokovnosti ter za izpolnjevanje drugih skupnih nalog ustanovi Lekarni?ka zbornica. Zbornica je pravna oseba.

ZLD-UPB1 zgolj dolo衬 da je organ pravna oseba, ne opredeli pa ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava. Zato je potrebno njen status presojati na podlagi kriterijev, ki so v teoriji odlo詬ni za posamezno vrsto pravne osebe. Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je pogodba, v nekaterih primerih tudi statut, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt, in sicer zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni ?e drugi pomo?ni kriteriji, od izvajanja javnih pooblastil in javnih nalog, nadalje obvezno 謡nstvo, čĄ gre za 謡nsko obliko, obvezni obstoj, vpliv dr?ave na upravljane in podobno. Pri tem je potrebno vse kriterije obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora (več Ż tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, str. 100 -110).

Tudi Ustavno sodi?čĄ je ?e postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami zdru?evanj. Tako je v več łvojih odlo袡h zapisalo, da mora biti zdru?enje, čĄ naj bo opredeljeno kot zdru?enje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom kot oseba javnega prava in mora imeti javna pooblastila, v okviru katerih odločˇ o pravicah in obveznostih 謡nov (odlo袡 Ustavnega sodi?čˇ U-I-290/96, UL RS, ?t. 14/90, analogija z GZS op. Poobla?襮ca ). DrugačĄ kot pri zdru?enjih, ki jih varuje 42. 謥n Ustave, pri oblikah zborni讥ga povezovanja ne gre za uresni襶anje (zasebnih) interesov 謡nov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornice so ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvr?evanja dolo襮ih nalog v javnem interesu. Tak je tudi polo?aj v tej odlo袩 obravnavanega organa. Gre za model, po katerem so zbornice javnopravne ustanove, ki so ustanovljene svobodno ali ob sodelovanju dr?ave in katerih pristojnosti, organizacija ter obmo誥 delovanja so dolo襮i z zakonom.

Tak namen dr?ave potrjuje tudi dejstvo, da je bil organ ustanovljen z zakonom (razvidno iz zgoraj citiranega 38. 謮 ZLD-UPB1), kar pomeni, da je podan odlo詬ni kriterij za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, podana pa sta tudi pomo?na kriterija: izvajanje javnih pooblastil in obvezno 謡nstvo. Ȭanstvo v zbornici je obvezno za javne zavode in lekarnarje (40. 謮). V 39. 謮 omenjenega zakona pa so dolo襮e naloge zbornice (15. to諩, ki jih zbornica v dolo襮em delu (v 2. in 9. to諩) opravlja kot javna pooblastila in se financirajo iz sredstev republi?kega prora赮a (41. 謮). Zakon je dolo詬 tudi organe zbornice in temelje njene organiziranosti.

Poobla?襮ec zaklju赪e, da na podlagi navedenega organ sodi med organe, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1. 謮 ZDIJZ, prvenstveno, ker je nosilec javnih pooblastil, ustreza pa tudi kriterijem, ki jih je razvila teorija (ni urejeno z zakonom), po katerih se organ uvr?čˇ med pravne osebe javnega prava.

2. Ogled dokumentov in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov je Poobla?襮ec dne 05.10.2005 v prisotnosti poobla?襮e osebe organa pri organu opravil in camera ogled obravnavanih dokumentov na podlagi 199. 謥na ZUP. Organ je Poobla?襮cu omogo詬 vpogled v dokumente, s katerimi razpolaga in so predmet zahteve.

Poobla?襮ec je uvodoma ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval poimenski seznam bruto plač ©n vseh dodatkov za vse zaposlene za mesec december 2004, januar, februar, in marec 2005. Tak?nega seznama namreč Żrgan ne vodi. Ker pa se podatki, ki jih je zahteval prosilec, nahajajo v pla詬nih listah, je organ omogo詬 prosilcu delni dostop tako, da mu je posredoval fotokopije pla詬nih listov z izbrisanimi osebnimi podatki. Poobla?襮ec je zato vpogledal v pla詬ne liste za obdobje, kot ga je zahteval prosilec. Ob tem se je seznanil tudi s statutom organa, sistematizacijo delovnih mest, z zapisniki upravnega odbora organa in finan让m na貴om za leto 2004 in 2005. Navedene dokumente je potreboval za svojo odloč©´ev o prito?bi prosilca.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoreti让h izvajanjih predstavlja odlo衮je de novo. To pomeni, da je Poobla?襮ec kot prito?beni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nana?ajo na mo?ne ?kodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Poobla?襮ec mora kot prito?beni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh prito?b, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Tak?no delovanje pa Poobla?襮cu nalaga tudi spo?tovanje na襬a materialne resnice (8. 謥n ZUP), ki dolo衬 da je treba v postopku ugotoviti resni讯 dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odlo袯.

Glede pregledanih dokumentov je Poobla?襮ec ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru sploh za informacijo javnega zna衪a, in čĄ gre, ali je izkazana izjema iz 3. toč«Ą 1. odstavka 6. 謥na ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odlo袩.

3. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega zna衪a

3.1. Organ kot nosilec javnih pooblastil
Ker je temeljni namen ZDIJZ, da zagotovi demokrati让 nadzor javnosti nad delovanjem javnopravnih subjektov oziroma subjektov, ki kakorkoli izvr?ujejo javnopravne naloge, so seveda informacije javnega zna衪a vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kak?ne javne funkcije. Tak?na pozitivna definicija informacije javnega zna衪a je opredeljena tudi v 1. odstavku 4. 謥na ZDIJZ, ki dolo衬 da je informacija javnega zna衪a, informacija, ki izvira iz delovnega podro誡 organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Tak?na pozitivna opredelitev pa omogočˇ tudi, da se opredeli, kaj tovrstne informacije niso, ter jih po ZDIJZ ni moč şahtevati, kot npr. informacije zasebnopravnih podjetij ali izvajalcev javnih slu?b in nosilcev javnih pooblastil, v tistem delu, ki ne predstavljajo izvr?evanje njihove javne funkcije.
Kot je bilo ?e zgoraj ugotovljeno, je organ prvenstveno zavezanec po ZDIJZ kot nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da je zagotovo zavezan za posredovanje informacij javnega zna衪a v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvr?evanje nanj prenesenega javnega pooblastila. Delovno podro誥 organa je opredeljeno v 39. 謮 ZLD-UPB1, ki določˇ naloge organa (15. toč«©, od katerih se naloge iz 2. toč«Ą (na貴uje in spremlja pripravni?tvo, stalno strokovno izpopolnjevanje in specializacijo farmacevtskih strokovnih delavcev) in 9. toč«Ą (izvaja strokovni nadzor s svetovanjem) opravljajo kot javna pooblastila in se financirajo iz sredstev republi?kega proračµ®a, na podlagi vsakoletnega programa, ki ga organ predlo?i ministrstvu, pristojnemu za zdravje (dolo襮o v statutu organa, 3. odstavek 35. 謮). Informacije, ki so povezane s to dejavnostjo, so pojmovno brez dvoma informacije javnega zna衪a. Tovrstni zavezanci pa pogosto, poleg javnega pooblastila, opravljajo ?e druge dejavnosti, ki niso javne oziroma oblastne, temveč °ovsem zasebnopravne. Ali gre v primeru Lekarni?ke zbornice za kak?en del zasebne dejavnosti, ki ne bi bila povezana s segmentom javnega pooblastila, Poobla?襮ec ugotavlja da ne. Vse kar organ dela, sodi v javno interesno sfero, kajti v javnem interesu je, da prav vse lekarne, zasebne in javne, svoje delo opravljajo dobro, profesionalno, predvsem pa strokovno. Zato so vse storitve organa (obve?衮je o pomembnih dogodkih v stroki, sodelovanje pri pripravi zakonskih predpisov, ki se nana?ajo na lekarni?ko dejavnost, zdravila, na貴ovanje lekarni?ke mre?e in kadrov, izdaja mnenja o primernosti podelitve koncesije, v imenu 謡nic se dogovarja o ceni lekarni?kih storitev, ki jih poravnava obvezno zdravstveno zavarovanje, na貴uje in spremlja pripravni?tvo, stalno strokovno izpopolnjevanje in specializacije farmacevtov, izvaja strokovni nadzor s svetovanjem, organizira strokovna izobra?evanja ? - povzeto s spletne strani Lekarni?ke zbornice - www.lek-zbor.si/index.php) absolutno podvr?ene temu cilju. Zbornica ni organizirana zato, da bi se na trgu poleg izvajanja javnih pooblastil morala ?e tr?no obna?ati in sredstva pridobivati s kak?no gospodarsko dejavnostjo, ki ne bi bila del lekarni?ke sfere, temveč Şe ustanovljena za to, da slu?i ne samo interesom 謡nov, temveč Şavnemu interesu, saj je zagotovo v interesu in korist vseh dr?avljanov, da se lekarni?ka dejavnost opravlja uč©®kovito in da je zagotovljena strokovnost njenih izvajalcev. Lekarni?ka dejavnost je namreč ¤el zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili (1. odst. 1. 謮 ZLD-UPB1). Pravica do zdravstvenega varstva pa je tudi temeljna 謯vekova pravica, ki je dolo襮a v ustavi (51. 謥n Ustave) in ki zahteva aktivno delovanje dr?ave, da zagotovi vzpostavitev in delovanje sistema zdravstvene slu?be, ki je sposobna nuditi potrebne zdravstvene storitve; poskrbeti mora za uč©®kovito izvajanje zdravstvene dejavnosti, vzpostaviti mora mre?o zdravstvenih slu?b na primarni, sekundarni in terciarni ravni, opredeliti mora, kaj se izvaja kot javna slu?ba na podro誵 zdravstva, urediti pravni polo?aj zdravstvenih institucij in zdravstvenih delavcev, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Kot enega izmed nač©®ov za uresni襶anju ustavne pravice do zdravstvenega varstva pa je zakonodajalec zagotovo ustanovil tudi Lekarni?ko zbornico, ki mora opravljati naloge v javnem interesu.
Poobla?襮ec glede vsega ugotovljenega zaklju赪e, da organ v prav nobenem segmentu ne opravlja zasebne dejavnosti, temveč łe javni interes prepleta v prav vsaki storitvi organa.

3.2. Organ kot pravna oseba javnega prava
Kot re襮o organ izpolnjuje kriterije, po katerem ga lahko uvrstimo med pravne osebe javnega prava, ki so zavezane za posredovanje informacij javnega zna衪a ?e kot tak?ne, v celoti svojega delovanja.

1. odstavek 4. 謥n ZDIJZ dolo衬 da je informacija javnega zna衪a informacija, ki izvira iz delovnega podro誡 organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Organ mora informacijo javnega zna衪a izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splo?nimi predpisi. ČĄ je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega zna衪a nana?a na kakr?nokoli vsebino na vseh podro誩h delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odloč©´vami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno podro誥 po ZDIJZ se namreč ˛azteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa (prim. doktorska disertacija mag. Ur?ke Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega zna衪a, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pojem delovno podro誥 iz 1. odstavka 4. 謮 ZDIJZ je torej bistveno ?ir?i od pojma delovno podro誥 organa, kot je dolo襮o v 39. 謮 ZLD-UPB1, zato Poobla?襮ec zaklju赪e, da so z vidika organa kot pravne osebe javnega prava izpolnjena vsa merila, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega zna衪a.

4. Transparentno delovanje organa
Organ predstavlja specializirano obliko pravnih oseb javnega prava, zato je Poobla?襮ec na tem mestu najprej ugotavljal ali obstaja zakonska podlaga, ki bi predpisovala, da so podatki, ki jih prosilec zahteva, javni.

Poobla?襮ec primarno ugotavlja, da organ ne sodi me posredne uporabnike proračµ®a (ga ni na seznamu neposrednih in posrednih uporabnikih proračµ®a: www.mf-ujp.si/docDir/SEZNAM%20RPU_14_10_2005.xls), saj se prete?no financira iz obveznih 謡narin, neposredno iz proračµ®a pa glede izvajanja konkretnih opravljenih storitev, ki so pla衮e po predhodnem programu. Navedeno pomeni, da organ ne sodi v javni sektor v smislu določ˘ Zakona o sistemu plač ¶ javnem sektorju (Uradni list RS, ?t. 56/02, 53/05 v nadaljevanju ZSPJS), saj zaposleni pri organu niso javni uslu?benci, zato za njih ne velja dolo袡 38. 謮 ZSPJS, ki dolo衬 da so vse plačĄ v javnem sektorju javne. ZSPJS v 1. toč«© 2. 謮 opredeljuje javni sektor, katerega med drugim sestavljajo druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki dr?avnega proračµ®a ali proračµ®a lokalne skupnosti. V 4. toč«© 2. 謮 pa je dolo襮o, da je javni uslu?benec zaposleni, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.

ČĄprav organ ni ne neposredni ne posredni proračµ®ski uporabnik, transparentnost porabe javnega denarja lahko raztegnemo tudi nanj, saj je zakonodajalec v prvi alineji 3. odstavka 6. 謥na ZDIJZ jasno zapisal, da se dostop do informacije dovoli, čĄ gre za porabo javnih sredstev, in ni zapisal, da se dostop dovoli, čĄ gre (zgolj) za porabo proračµ®skih sredstev (neposrednih ali posrednih). Poobla?襮ec poudarja, da je mo衮 argument v prid transparentnosti v celoti tudi dejstvo, da so vsi 謡ni zbornice prav tako zavezanci po ZDIJZ ? lekarne, ki so organizirane kot javni zavodi, in lekarnarji koncesionarji. Tudi slednji se uvr?衪o med tiste, ki opravljajo javno slu?bo (2. 謮 ZLD-UPB1). Vse koncesije pa so podeljene v javnem interesu.

Kot je bilo povedano ?e zgoraj, je v organu 謡nstvo ter pla詬o 謡narine obvezno, s č©­er si je dr?ava zagotovila reprezentativno telo, na katero se lahko obrne za strokovno mnenje in svetovanje v zvezi z opravljanjem lekarni?ke dejavnosti. Za opravljanje teh funkcij in nalog je potreben njen trajni zna衪, za objektivnost njenega dela pa mo?nost spremljanja vseh gospodarskih subjektov, katerih delovanje vpliva na lekarni?ko dejavnost in s tem tudi na zdravstveno dejavnost v dr?avi. Obvezno 謡nstvo je tudi podlaga za ugotavljanje in spremljanje njihovih skupnih interesov in za pripravo podlag za sprotno in ustrezno ukrepanje dr?ave. Skupni interesi 謡nic niso identi让 s se?tevkom posameznih interesov 謡nov ali njihovih skupin, pač °a so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica izvaja prek zborni让h mehanizmov. Brez obveznega 謡nstva bi grozila nevarnost, da bi se 謡nski krog zmanj?al, zbornica pa bi izgubila transparentnost. Iz tega izhaja bistvena razlika med zbornicami z obveznim 謡nstvom in gospodarskimi ter strokovnimi zdru?enji, katerih naloge so v varovanju posameznih in skupinskih interesov. Prek obveznega 謡nstva so zagotovljeni verodostojnost dela zbornice ter njena strokovnost in objektivnost, kar je bistvo zborni讥 neodvisnosti. Prenos javnih pooblastil na zbornico ni v nasprotju s temeljno funkcijo zbornice in njeno neodvisnostjo.

Ȭani organa s svojim prispevkom (vpisnino in 謡narino) prispevajo tako k oblikovanju trajnih virov sredstev zbornice, kakor tudi k pokrivanju odhodkov redne dejavnosti zbornice, hkrati pa zagotavljajo neodvisnost, avtonomnost in strokovno izvajanje nalog take zbornice. Vendar pa zaradi avtonomije organa 謡narina ni izgubila zna衪a javne dajatve, ?e vedno gre namreč şa obvezno dajatev, ki je vezana na ?prisilno? 謡nstvo v organu. Upravi襮je organa, da nalaga pla詬o javne dajatve, pa je povezano tudi z nadzorom Račµ®skega sodi?čˇ (odlo袡 Ustavnega sodi?čˇ U-I-290/96, UL RS, ?t. 14/90, analogija z GZS op. Poobla?襮ca).

Za 謡narino bi lahko tudi rekli, da gre za neke vrste obvezen ?davek?, ki se mu 謡n ne more izogniti, in jo je v primeru nepla詬a mo?no tudi sodno izterjati (primer sklep Vi?jega sodi?čˇ v Ljubljani, I Cpg 10/2000) in zato nedvomno kot prihodek organa vstopi v segment javnih prihodkov, potrebnih za izvajanje nalog v javnem interesu.

Da ima 謡narina zna衪 javne dajatve, ki sodi med javna sredstva, potrdi tudi dejstvo, da se sredstva, ki jih preko 謡narine prispevajo 謡ni zbornice za financiranje njene dejavnosti, pri javnih zavodih nedvomno pokrivajo iz javnih sredstev, saj so le ti ustanovljeni s strani dr?ave za opravljanje storitev, ki jih mora zagotavljati dr?ava (Iz Finan讥ga na貴a ZZZS za leto 2005 je razvidno, da je javnim lekarnam, ki opravljajo lekarni?ko dejavnost kot javni zavodi, ZZZS v letu 2004 nakazal skupno 50,11 milijarde tolarjev ? za zdravila in za izdajanje zdravil, od tega 4,86 milijarde tolarjev za izdajanje zdravil oz. delo lekarn). DrugačĄ je pri lekarnarjih koncesionarjih, ki so zasebnopravni subjekti in javno slu?bo opravljajo na podlagi koncesije. Slednji seveda poleg javne slu?be lahko opravljajo tudi zasebnopravno oz. tr?no dejavnost, kar pomeni, da razpolagajo tako z javnimi kakor tudi zasebnimi sredstvi. Pri tem pa je bistvenega pomena, koliko sredstev prejmejo iz naslova opravljanja javne slu?be, torej iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju Zavod), ter na kak?en nač©® se 謡narina za 謡nstvo v Lekarni?ki zbornici sploh določ©®

Tr?no dejavnost je dovoljena tudi javnim zavodom ? le prihodek, ki ga s tem ustvarijo, ni prihodek zasebne narave, temveč °rihodek, ki ga uvr?衭o med javna sredstva.

Poobla?襮ec je v prid argumentaciji javnosti sredstev pridobil ?e podatke od Dav讥 uprave RS (v nadaljevanju DURS) in AJPES. Z dopisa DURS (dopis ?ifra 421-24-10018/2005-1 z dne 14.11.2005) izhaja, da so na osnovi baze kontrolnih podatkov davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2004 vsi prihodki fizi让h oseb, ki opravljajo lekarni?ko dejavnost, zna?ali 12,186 milijarde tolarjev. Iz Finan讥ga na貴a Zavoda za leto 2005 (stolpec Finan计 realizacija za leto 2004 ? gradivo dostopno na www.zzzs.si ? Elektronska gradiva) pa izhaja, kot ?e zapisano, da je Zavod 78 lekarnarjem koncesionarjem v letu 2004 izpla衬 10,78 milijarde tolarjev, od tega 1,05 milijarde tolarjev samo za delo lekarn (stro?ki izdaje zdravil na recept, svetovanje itd.). To pomeni, da lekarnarji koncesionarji 88,5 % prihodkov pridobijo iz javnih sredstev.

Cena zdravil na recept je fiksno dolo襮a in mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem. Normirane cene s strani dr?ave so nekaj podobnega kot dr?avno dolo襮e notarske tarife. Storitve lekarni?ke dejavnosti se obračµ®avajo v skladu s seznamom lekarni?kih storitev. Izvajalci prejemajo tudi dodatek za opravljanje de?urstva in stalne pripravljenosti v obliki mese让h pav?alov. Lekarne Zavodu posebej zaračµ®ajo zdravila, izdana na recept ali naro詬nico, in medicinsko-tehni讥 pripomoč«Ą, izdane na naro詬nico (več ®a spletni strani Zavoda
www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/AE3E4A4CCE7192C2C1256E8C0042BE49.

Za podatke o prihodkih javnih zavodov je Poobla?襮ec pridobil podatke od AJPES po elektronski po?ti dne 9.11.2005 in 17.11.2005. Podatki o vi?ini skupnih prihodkov iz letnih poro詬 pravnih oseb javnega prava ? dolo襮i uporabniki v podrazredu dejavnosti 52.310 ? ?Dejavnost lekarn? v letu 2004, so razdeljeni na Prihodke za izvajanje javne slu?be in na Prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu. Za izvajanje javne slu?be so javni zavodi v letu 2004 prejeli 69,96 milijarde tolarjev, na podro誵 prodaje blaga in storitev pa so prihodki izkazani v vi?ini 13,069 milijarde tolarjev. To pomeni, da vseh 24 javnih zavodov 81,31 % prihodkov pridobi iz javne zdravstvene blagajne.

Poobla?襮ec ?e pojasnjuje, da je podatke za lekarnarje koncesionarje pridobil od DURS zato, ker le-ti bilanc oz. letnih poro詬 ne oddajajo na AJPES, saj niso zavezanci za predlo?itev.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, se podatka o vi?ini sredstev izpla衮ih javnim zavodom, pridobljena od Zavoda in AJPES, bistveno razlikujeta, vendar presoja o nastanku te razlike ni v pristojnosti Poobla?襮ca. Je pa Poobla?襮ec ugotovil, da javni zavodi prihodke iz javnih sredstev pridobivajo ?e iz drugih javnih virov, ne zgolj od Zavoda.

Glede kriterijev za dolo衮je 謡narine, je Poobla?襮ec opravil dodatne poizvedbe pri organu, ki je z dopisom z dne 14.11.2005 ?t.: 901/05 pojasnil, da je na詮 dolo衮ja 謡narine razviden iz Sklepa o 謡narini Lekarni?ke zbornice (v nadaljevanju sklep), ki je bil sprejet na podlagi 9. in 35. 謮 Statuta Lekarni?ke zbornice na skup?詮i organa dne 29.05.1998. Tako je v 3. to諩 navedenega sklepa dolo襮o, da je vi?ina 謡narine posameznega 謡na odvisna od njegove velikosti. Velikost pa se dolo詺

- za javne lekarni?ke zavode in lekarnarje (zasebni lekarnarji koncesionarji op. Poobla?襮ca) s ?tevilom enot (lekarn in podru?nic) in ?tevilom storitev za ZZZS;
- za bolni?ni讥 lekarne s ?tevilom enot in ?tevilom zaposlenih delavcev farmacevtske stroke (DFS);
- za prostovoljne 謡ne pravne osebe na osnovi ocene njihove velikosti glede na obseg prometa z lekarnami in pomen za lekarni?ko dejavnost.

V 4. toč«© je dolo襮 izračµ® 謡narine za vse 謡ne, tako je pod rubriko a.) dolo襮 izračµ® za javne lekarni?ke zavode in lekarnarje, in sicer se ¼ 謡narine, ki odpade po finan讥m na貴u na vse javne lekarni?ke zavode in lekarnarje, razdeli po 謡nih v sorazmerju s ?tevilom enot, ¾ 謡narine pa v sorazmerju s ?tevilom storitev opravljenih za ZZZS v preteklem letu. Iz navedenega izhaja, da je vi?ina 謡narine v ¼ vezana na ?tevilo enot, v ¾ pa na pla詬o, ki ga prejmejo od ZZZS na podlagi opravljenih storitev, kar pomeni, da organ pri tem, ko določˇ vi?ino 謡narine ne posega v zasebnopravno oz. tr?no dejavnost svojih 謡nov, zato lahko tudi pri lekarnarjih koncesionarjih govorimo, da se sredstva za 謡narino pridobijo zgolj iz javni sredstev (ZZZS). Ker pa, kot je bilo ?e povedano, predstavlja 謡narina obvezni prispevek 謡nov zbornice, namenjen pokrivanju odhodkov Lekarni?ke zbornice Slovenije (1. to諡 sklepa), je pri tem pomemben tudi podatek, pridobljen od organa, da so v letu 2004 68,1 % 謡narine prispevali javni lekarni?ki zavodi, 12,2% bolni?ni讥 lekarne (organizirane s strani bolni?nic za lastno preskrbo z zdravili in drugimi pomo?nimi sredstvi, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego hospitaliziranih oseb), 18,3% lekarnarji koncesionarji, ter 1,4% prostovoljni 謡ni. Tako pridobljena 謡narina pa skupaj s sredstvi iz proračµ®a, namenjenih za opravljanje posameznih nalog v okviru javnih pooblastil, predstavlja 72% sredstev s katerimi je organ razpolagal v letu 2004.
Pri tem pa Poobla?襮ec zgolj pripominja, da med 謡ni Lekarni?ke zbornice ni posebej obravnaval bolni?ni让h lekarn, ki so kot re襮o organizirane s strani bolni?nic, le te pa so po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS ?t.: 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZDej), zdravstveni zavodi, ki se po namenu lo詪o na splo?ne in specialne (16. 謮) in za njih velja podobna ureditev kot za javne lekarni?ke zavode. Prav tako Poobla?襮ec ni posebej obravnaval prostovoljnih 謡nov, saj je njihov prispevek v skupne prihodke organa izredno majhen, poleg tega pa ni z zakonom obvezen in torej ne predstavlja obvezne dajatve.

Poobla?襮ec na podlagi navedenega zaklju赪e, da so vse to argumenti v prid transparentnosti celotne zborni讥 dejavnosti, ki si je z modelom zborni讥ga organiziranja zgolj zagotovila polno reprezentativnost za izvajanje poslanstva organa oz. z zakonom dolo襮e naloge, torej tudi plač şaposlenih, saj tudi za tak?no osebo javnega prava veljajo vsi elementi prava dostopa do javnih informacij, ki so naravnani k preglednosti, zmanj?evanju zlorab in pove衮ju odnosa in odgovornosti delovanja zaposlenih v dr?avnih organih. Zaposleni pri organu sicer niso javni uslu?benci, so pa neposredni izvajalci nalog, ki jih organ opravlja v javnem interesu.

Na tem mestu je treba opozoriti, da ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega zna衪a, ki slu?i trem funkcijam: demokrati让, nadzorni in gospodarski funkciji. Pri obravnavi te prito?be sta osrednjega pomena prvi dve funkciji. Demokrati计 funkcija slu?i ve誩 udele?bi dr?avljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na razli讥 oblike parlamentarnega odlo衮ja, temveč ­ora vklju襶ati tudi razli讥 oblike neposrednega sodelovanja dr?avljanov pri sprejemanju predpisov in politi让h odloč©´ev (več ¶ Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega zna衪a, Senko Pli衮ič Ąt al., In?titut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogočˇ dr?avljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračµ®skega denarja, kar prepre赪e slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V tej zadevi je pri?la posebej do izraza funkcija nadzora, nadzora nad porabo proračµ®skih sredstev in tudi sredstev obvezne 謡narine, za katero je Poobla?襮ec ugotovil, da ima zna衪 javne dajatve, in da se izračµ®ava iz sredstev, pridobljenih iz javne zdravstvene blagajne. Prav funkcija nadzora javnosti je zna詬nost temeljne 謯vekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč ¶ teoriji zasledimo politi让 nadzor s strani javnosti (več ¶ doktorski disertaciji Ur?ke Prepeluh, str. 21). Ta pravica namreč Żmogočˇ splo?ni nadzor javnosti nad delom uprave in ?ir?ega javnega sektorja, kamor sodi tudi organ, in s tem pospe?uje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani dr?ave. Javnost namreč ¬ahko le s pomo誯 na襬, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odloč©´ev organov ter spo?tovanje pravnih in drugih pravil. Slednje poleg nadzora nad delovanjem organov prepre赪e tudi zlorabe. Zaradi tega je delo oblastnih organov oz. uprave in ?ir?ega javnega sektorja bolj uč©®kovito (razlog nadzora in uč©®kovitej?ega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnej?ega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom okrepi zaupanje v organe (razlog zaupanja); posamezniki posledi讯 sprejetih odloč©´ev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč Şih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).

Tudi organ je v izpodbijani odlo袩 pri izvedbi tridelnega testa oz. pri medsebojnem tehtanju ustavnih pravic, to je pravici do varstva osebnih podatkov in pravici dostopa do informacij javnega zna衪a, ugotovil, da je zahteva javnosti po transparentnem delovanju organa ustavno in zakonito dopustna, vendar pa je na podlagi testa sorazmernosti zaklju詬, da je te?a posega v varstvo osebnih podatkov dopustna le delno, saj je ?e z delnim dostopom omogo襮 nadzor javnosti nad delom organa.

5. Izjema po 3. to諩 1. odstavka 6. 謥na ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odstavka 6. 謮 ZDIJZ
Ker pa se je zgoraj navedena nadzorna funkcija z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, ?t. 61/2005), ki je stopil v veljavo 15.07.2005, ?e okrepila, saj je, kot je bilo navedeno zgoraj, v prvi alineji 3. odstavka 6. 謮 dolo襮o, da se ne glede na dolo袯 prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, čĄ gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslu?benca, razen v primerih iz 1.in 5. do 8. toč«Ą prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naro詬a, dolo衴a druga襮 Navedeno pomeni, da je ta dolo袡 postavljena (med drugimi) nad varstvo osebnih podatkov in je potrebno oz. dopustno na襬o sorazmernosti iz 3. 謮 ZVOP-1, ki dolo衬 da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, uporabiti samo v delu, ko osebni podatki niso v nobeni zvezi s porabo javnih sredstev. V tem primeru je potrebno z upo?tevanjem na襬a sorazmernosti na konkretnih pla詬nih listih torej preveriti, kateri so ti podatki, ki proporcionalno zadostijo na襬u transparentnosti.

Poobla?襮ec se je v nadaljevanju opredelil do izjeme po 3. toč«© 1. odstavka 6. 謮 ZDIJZ kot razloga za zavrnitev dostopa, na katerega se je v svoji odlo袩 oprl organ, ko je odlo詬, da podatki na pla詬nem listu o minulem delu, skupnem bruto znesku za redno delo, skupnem bruto znesku, ter imenu in priimku posameznega zaposlenega predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kr?itev varstva osebnih podatkov po dolo詬ih ZVOP-1. Ob tem je seveda potrebno opozoriti, da organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, ?ele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določ˘ ZDIJZ.

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, čĄ ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ dolo襮o izjemo, ki je podlaga za zavrnitev dostopa do informacije javnega zna衪a. Prvi odstavek 6. 謥na zato taksativno določˇ enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, ko gre na primer za podatek, katerega razkritje bi pomenilo kr?itev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tč® 3).

Ker je prosilec ?e prejel podatke, navedene na pla詬nih listih, o bruto pla詬u za redno delo, uspe?nosti in nadure, se je Poobla?襮ec ukvarjal zgolj ?e z vpra?anjem, ali gre za izjemo po 3. to諩 1. odstavka 6. 謮 ZDIJZ pri podatkih na pla詬nem listu o minulem delu, skupnem bruto znesku za redno delo, skupnem bruto znesku, ter imenu in priimku posameznega zaposlenega. Pla詬na lista zaposlenega vsebuje sicer tudi druge podatke (naslov zaposlenega, prispevki, davki, neto izpla詬o..), ki pa jih prosilec ni zahteval, zato tudi niso bili predmet presoje Poobla?襮ca in prvostopenjskega organa, ki jih je iz tega razloga tudi prekril.

Namen ZVOP-1 je prepre襶anje neustavnih, nezakonitih in neupravi襮ih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. 謥n ZVOP-1). Po dolo詬u 1. toč«Ą 1. odstavka 6. 謥na ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nana?a na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izra?en. Posameznik pa mora biti dolo襮a ali dolo謪iva fizi计 oseba, na katero se nana?a osebni podatek, pri 襭er je dolo謪iva, čĄ se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko ?tevilko, enega ali več ¤ejavnikov, ki so zna詬ni za njeno fizi讯, fiziolo?ko, du?evno, ekonomsko, kulturno ali dru?beno identiteto, pri 襭er nač©® identifikacije ne povzročˇ velikih stro?kov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko 衳a.

Po dolo詬u 8. in 9. 謥na ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, dolo襮e z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nana?ajo.

Ob upo?tevanju zgoraj citiranih določ˘ ZVOP-1, kakor tudi dolo袥 prve alineje 3. odstavka 6. 謮 ZDIJZ (pri presoji je pomemben prvi del te dolo袥, ki govori o absolutni javnosti porabe javnih sredstev, in ne del, ki govori o podatkih povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslu?benca), Poobla?襮ec ugotavlja, da iz obravnavanih pla詬nih list imena in priimka ni dovoljeno izbrisati, kljub temu, da predstavljata ime in priimek skupaj oziroma v povezavi s podatkom o zaposlitvi pri organu osebni podatek, na podlagi katerega je oseba dolo謪iva (primerjaj 6. 謥n ZVOP-1). Kot je bilo ?e navedeno, ZDIJZ v prvi alineji 3. odstavka 6. 謥na dolo衬 da se posredovanje informacije ne glede na dolo袥 1. odstavka 6. 謥na (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določˇ 3. to諡) dovoli, čĄ gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki v konkretnem primeru predstavljajo obvezno 謡narino in proračµ®ska sredstva (obrazlo?eno zgoraj). Ker gre za podatke o plač© posameznika, ki je vezana na konkretno osebo, zgolj anonimno razkrivanje pla襬 brez navedbe imena in priimka, po mnenju Poobla?襮ca zagotovo ne zadosti nadzorni funkciji, ki jo je ?elel doseč© zakonodajalec z navedeno dolo袯 ZDIJZ, ki je ravno zato presegla nekatere z zakonom dolo襮e izjeme iz 1. odstavka 6. 謮 ZDIJZ (tudi varstvo osebnih podatkov). Zato je Poobla?襮ec odlo詬 kot izhaja iz 2. toč«Ą izreka te odlo袥.

6. Delni dostop po dolo詬u 7. 謥na ZDIJZ
Drugi podatki o zaposlenih pri organu niso relevantni za porabo javnih sredstev in zato niso prosto dostopni, zato je pri tem potrebno uporabiti na襬o sorazmernosti iz 3. 謥na ZVOP-1, ki dolo衬 da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Organ je tako dol?an izbrisati podatke na pla詬nem listu o minulem delu, ki posredno ka?e na starost posameznika, starost posameznika pa ni relevantna za samo porabo javnih sredstev, zato ta podatek v skladu z na襬om sorazmernosti predstavlja varovan osebni podatek. Ker je podatek o minulem delu z enostavnim matemati让m izračµ®om mogočĄ razbrati tudi iz postavk o skupnem bruto znesku za redno delo in skupnem bruto znesku, je organ dol?an izbrisati tudi ta dva podatka.
Prav tako pa je organ dol?an izbrisati tudi ostale podatke na pla詬ni listi, kot je storil ?e v izpodbijani odlo袩, saj jih prosilec ni zahteval in zato niso bile predmet presoje Poobla?襮ca.
Pri tem Poobla?襮ec opozarja na dolo詬o 7. 謥na ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa. 7. 謥n tako dolo衬 čĄ dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. 謥na in jih je mogočĄ izloč©´i iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, poobla?襮a oseba organa izloč© te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V primeru obstoja varovanih osebnih podatkov (rojstni datum, izobrazba, EM?O, domač© naslov,?) je organ torej dol?an omogoč©´i (le) delni dostop (7. 謥n ZDIJZ) in zahtevo zavrniti v delih, ki predstavljajo pri fizi让 osebi varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kr?itev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ob tem mora organ omogoč©´i vpogled v zahtevano informacijo javnega zna衪a v skladu z 21. 謥nom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega zna衪a (Uradni list RS ?t. 76/05, v nadaljevanju Uredba). Uredba dolo衬 čĄ dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. 謥na ZDIJZ, se ?teje, da jih je mogočĄ izloč©´i iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, čĄ jih je mogo襺
1. na kopiji fizi讯 odstraniti, pre貴ati, trajno prekriti ali drugačĄ napraviti nedostopne, čĄ gre za dokument v fizi让 obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugačĄ napraviti nedostopne, čĄ gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Ne glede na dolo袯 prej?njega odstavka se ?teje, da informacije iz dokumenta ni mogočĄ izloč©´i, čĄ je bilo tako izlo襮o informacijo mogočĄ razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Na podlagi navedenega je Poobla?襮ec odlo詬, da mora organ na pla詬nih listih pustiti naslednje podatke: ime in priimek, podatek o bruto pla詬u za redno delo, uspe?nost in nadure, vse ostale podatke pa je dol?an izbrisati.

Poobla?襮ec je izpodbijano odlo袯 odpravil in sam odlo詬 na podlagi 1. odstavka 252. 謥na ZUP, ker organ zaradi spremembe zakonodaje ni mogel uporabiti ustreznih, ?ele od 15.7.2005 dalje veljavnih zakonskih določ˘ ZDIJZ, zato je iz ugotovljenih dejstev napravil napa襮 sklep glede na dejansko stanje in posledi讯 tudi napa讯 uporabil pravni predpis, tako kot je navedeno v izreku te odlo袥.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odlo袯 ni dovoljena prito?ba, pač °a je dopustna to?ba, ki se vlo?i v 30 dneh po prejemu te odlo袥 na Upravno sodi?čĄ v Ljubljani, Tr?a?ka 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodi?čµ ali priporo襮o po po?ti ali ustno na zapisnik. To?ba z morebitnimi prilogami se vlo?i najmanj v treh izvodih. To?bi je treba prilo?iti tudi to odlo袯 v izvirniku ali prepisu.

Poobla?襮ec za dostop do informacij javnega zna衪a
Nata?a Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
poobla?襮ka